KOLESARSTVO
Njegova Urška mu sledi, tekmeci pa ne morejo
Tadej Pogačar navdušuje kolesarsko Slovenijo in svet. V 9. etapi dirke po Španiji je pri 20 letih slavil odmevno zmago.
Odpri galerijo
PAU – Kolesarska Španija je slovenska. Za to zdaj nima zaslug le prvi kandidat za končno zmago Primož Roglič, temveč tudi Tadej Pogačar, veliki up slovenskega in svetovnega kolesarstva. V 9. etapi je v Pirenejih pri le 20 letih slavil zmago, o čemer lahko večina kolesarjev le sanja. Na španskih cestah se bo še dva tedna boril za vrh, v zasebnem življenju pa ima drugačen cilj, zaživeti na svojem.
»Še vedno ne dojemam povsem, kaj mi je uspelo, občutki so neverjetni. Menim, da bo šele po dirki prišlo vse za mano, zdaj se poskušam čim bolj osredotočiti na to, kar me še čaka na Vuelti,« je Pogačar povedal v telefonskem pogovoru iz Pauja, kjer bo jutri cilj 10. etape, 36,2 km dolge vožnje na čas.
A najprej nazaj k veliki nedeljski zmagi, ki si jo je prikolesaril sredi nevihte, v Andori je deževalo, treskalo, padala je toča, tekmeci so trpeli, padali (tudi Roglič), mladi Slovenec pa se je počutil kot riba v vodi. »Takšne razmere mi sicer ne ustrezajo najbolj, očitno pa večini kolesarjem ustrezajo še manj kot meni. Za vrhunski rezultat je treba izkoristiti vsako malenkost. Moj moštveni kolega Dan Martin živi na tem območju in vadi na teh cestah, natanko mi je povedal, kaj lahko pričakujem. Zaključek etape smo dodobra proučili in to nam je šlo v prid,« je orisal pot do vse prej kot naključne zmage. Ne nazadnje gre za najboljšega kolesarja na svetu z letnico rojstva 1998. Lani je vrstnike premagal na domala vseh pomembnejših dirkah (razen na SP), letos pa naredil velik preskok. Najprej s pomladanskimi zmagami na dirkah po Algarveju in Kaliforniji, zdaj še z meteorskim vzponom na tritedensko sceno.
»Vsak dan se počutim bolje, v Madrid lahko prikolesarim z visoko uvrstitvijo v skupnem seštevku. Kako visoko? Oder za zmagovalce bi bil še previsok cilj, osnovni cilj je deseterica, morda peterica. Bomo videli, dirka je še dolga,« se nadeja 20-letni Komendčan, ki ga v Španiji spremlja tudi srčna izbranka, članica poklicne kolesarske ekipe BTC City Ljubljana Urška Žigart. »Ko nimava dirk, veliko prekolesarila skupaj, jaz narekujem tempo, ona mi sledi za mojim kolesom, kar ni vedno najlažje,« je opisal Pogačar, ki se je po končani srednji strojni šoli na Aškerčevi povsem posvetil karieri. Letos je z ekipo iz Združenih arabskih emiratov podaljšal pogodbo do leta 2023. Finančno je preskrbljen, zato je korak naprej logičen: »Zdaj še živim pri starših, v naslednjem letu je eden mojih ciljev tudi, da grem živet na svoje.«
»Še vedno ne dojemam povsem, kaj mi je uspelo, občutki so neverjetni. Menim, da bo šele po dirki prišlo vse za mano, zdaj se poskušam čim bolj osredotočiti na to, kar me še čaka na Vuelti,« je Pogačar povedal v telefonskem pogovoru iz Pauja, kjer bo jutri cilj 10. etape, 36,2 km dolge vožnje na čas.
A najprej nazaj k veliki nedeljski zmagi, ki si jo je prikolesaril sredi nevihte, v Andori je deževalo, treskalo, padala je toča, tekmeci so trpeli, padali (tudi Roglič), mladi Slovenec pa se je počutil kot riba v vodi. »Takšne razmere mi sicer ne ustrezajo najbolj, očitno pa večini kolesarjem ustrezajo še manj kot meni. Za vrhunski rezultat je treba izkoristiti vsako malenkost. Moj moštveni kolega Dan Martin živi na tem območju in vadi na teh cestah, natanko mi je povedal, kaj lahko pričakujem. Zaključek etape smo dodobra proučili in to nam je šlo v prid,« je orisal pot do vse prej kot naključne zmage. Ne nazadnje gre za najboljšega kolesarja na svetu z letnico rojstva 1998. Lani je vrstnike premagal na domala vseh pomembnejših dirkah (razen na SP), letos pa naredil velik preskok. Najprej s pomladanskimi zmagami na dirkah po Algarveju in Kaliforniji, zdaj še z meteorskim vzponom na tritedensko sceno.
Čuti, da je nekoliko utrujen
Na kaj je pomislil, ko se je v nedeljo nazadnje otresel Naira Quintane? »Le na to, ali imam v nogah dovolj moči, da bo napad za zmago uspešen,« je odvrnil Pogačar, ki je doslej najdlje dirkal 10 dni ob lanski zmagi na Tour de l'Avenir, dirki po Franciji za kolesarje prihodnosti. V Španiji dirka še ni niti na polovici. »Čutim, da sem nekoliko utrujen, a to so vsi, doslej je bila dirka zelo naporna, prost dan je prišel zelo prav, da se bomo čim bolje pripravili na vožnjo na čas,« se je Slovenec iz ekipe UAE ozrl k eni od ključnih preizkušenj v boju za vrh v skupnem seštevku. V njej je prvi favorit Roglič, a je Pogačar na letošnjem državnem prvenstvu, ki ga je Rogla izpustil, slavil prepričljivo zmago. Bi bil lahko konkurenčen tudi Rogliču? »Ne še, Primožu se vidi, da ima nogo, vrhunsko je pripravljen. Upam, da bom takoj za njim in pred drugimi, s katerimi se borim v skupni razvrstitvi,« je povedal Pogačar, ki je na Vuelto prišel brez rezultatskih pritiskov. A tudi pri njem ambicije rastejo.»Vsak dan se počutim bolje, v Madrid lahko prikolesarim z visoko uvrstitvijo v skupnem seštevku. Kako visoko? Oder za zmagovalce bi bil še previsok cilj, osnovni cilj je deseterica, morda peterica. Bomo videli, dirka je še dolga,« se nadeja 20-letni Komendčan, ki ga v Španiji spremlja tudi srčna izbranka, članica poklicne kolesarske ekipe BTC City Ljubljana Urška Žigart. »Ko nimava dirk, veliko prekolesarila skupaj, jaz narekujem tempo, ona mi sledi za mojim kolesom, kar ni vedno najlažje,« je opisal Pogačar, ki se je po končani srednji strojni šoli na Aškerčevi povsem posvetil karieri. Letos je z ekipo iz Združenih arabskih emiratov podaljšal pogodbo do leta 2023. Finančno je preskrbljen, zato je korak naprej logičen: »Zdaj še živim pri starših, v naslednjem letu je eden mojih ciljev tudi, da grem živet na svoje.«