Noče biti naslednik ali kopija nekoga iz preteklosti

CERKLJE NA GORENJSKEM – Odlične predstave in končno tretje mesto v seštevku dirke po Španiji uvrščajo Tadeja Pogačarja med kolesarske zvezde prihodnosti. A glede na to, da je mladi as s Klanca pri Komendi, ki je v soboto dopolnil 21 let, že zdaj v svetovnem vrhu, se lahko le vprašamo, kako dolgo in s kakšnimi uspehi bo razveseljeval slovenske ljubitelje kolesarstva.

Ali ste že dojeli veličino doseženega?
»Po prihodu domov se s tem nisem veliko ukvarjal, imel sem nekaj domotožja, utrujen sem bil, komaj sem čakal, da se bom ulegel v svojo posteljo. Ne dojemam še vsega, rad pa se spominjam vseh treh etapnih zmag in odra za zmagovalce v Madridu, tudi vseh nesreč na dirki se še spominjam. Od spominov pa se vendarle ne da živeti, pred mano je svetovno prvenstvo.«

Na Vuelti ste prvič v karieri dirkali tri tedne in končali v vrhu, na SP boste prvikrat startali na enodnevni dirki, dolgi kar 284 km. Vas lahko spet pričakujemo v ospredju?
»Na dirki Liege–Bastogne–Liege (končal jo je na 18. mestu – op. p.) sem imel dober dan. Trasa je bila zelo zahtevna in dolga 265 kilometrov. Že tam sem se presenetil, saj sem bil zraven do zaključka, čeprav takšnih razdalj nisem bil vajen. Svetovno prvenstvo je povsem druga dirka, je podobna, a način dirkanja je drugačen.«

Selektor Andrej Hauptman, ki z vami sodeluje tudi pri ekipi UAE, pravi, da ga ne le presenečate, temveč ob najboljših dnevih tudi šokirate s svojimi predstavami. Presenečate tudi samega sebe?

»Že dlje se presenečam. Izjemno sem zadovoljen s tem, kako mi gre, kako napredujem iz meseca v mesec. Upam, da bom v naslednjih letih še velikokrat presenetil sebe in druge.«

Ste se pri oceni utrujenosti in preostalih moči bolj zanašali na lasten občutek ali na številke z merilnika moči na kolesu?
»Z merilnikom moči se raje ne ukvarjam preveč, včasih kaže številke, ki se mi zdijo previsoke, včasih prenizke. Vedno moraš biti pripravljen za boj s tekmeci, biti zraven, ko se odloča dirka.«

Besedna zveza biti zraven zveni zelo preprosto, a na cesti ni tako, ko so ob tebi najboljši kolesarji na svetu. V 20. etapi niste bili le zraven, napadli ste in nihče vam ni mogel slediti. Ste pričakovali, da vam bo uspelo, glede na to, da ste bili le dva dneva prej v težavah in ste zdrsnili na 5. mesto?
»Na tritedenskih dirkah nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo naslednji dan. Vedno ima kdo boljši dan, kdo slabšega. Na srečo nisem imel daljše krize. Ob napadu v 20. etapi pa sem bil nekaj časa v dvomih. Napadel sem zelo daleč od cilja. Vse me je že bolelo, vseeno pa je bil razplet malodane popoln zame.«

Po tem podvigu je Eusebio Unzue, direktor Movistarja, ki je nekoč sodeloval s petkratnim zmagovalcem Toura Miguelom Indurainom, dejal, da že 20 let ni videl česa takšnega. Kako sprejemate takšne pohvale in primerjave z velikani tega športa?
»Vsi vedno radi primerjajo sedanje in nekdanje rodove. Primerjave z velikimi imeni laskajo, a nočem biti naslednik ali kopija nekoga iz preteklosti. Želim se uveljaviti s svojim slogom dirkanja in s svojo zgodbo.«

Kako v prihodnje vidite svoj slog dirkanja? Boste specialist za tritedenske dirke, se boste preusmerili na velike enodnevne dirke ali boste vsestranski kot 39-letni Alejandro Valverde, s katerim vas marsikdo tudi že primerja?
»Na Vuelti smo videli, da mi tritedenske dirke zelo ustrezajo, zelo dobro sem se regeneriral med dirko in nikoli nisem zašel v resnejše težave. Tudi na enotedenskih sem z zmagami v Algarveju in Kaliforniji videl, da mi ležijo. Izboljšati se bom moral še na enodnevnih preizkušnjah, nato bo lahko tudi svetovno prvenstvo eden od mojih glavnih sezonskih ciljev. Valverde? Je izjemen kolesar, osvojil je domala vse, kar se je dalo. A ne nameravam dirkati tako dolgo kot on, ki je že skoraj dve desetletji v svetovnem vrhu.«

Koliko vam pomeni to, da imate v ekipi tudi Hauptmana, ki ga poznate iz skupnih let pri ljubljanskem Rogu in s katerim lahko ob dolgih odsotnostih spregovorite tudi v slovenščini?

»Andrej je pomemben in izjemen del moje zgodbe v ekipi UAE. Zaradi njega je moje počutje še enkrat boljše, srečen sem, da imam takšne ljudi ob sebi.«

Je bil sicer preskok iz domače Rogove ekipe k arabski zasedbi, ki jo v veliki meri vodijo Italijani, zahteven?
»Takšni prestopi nikoli niso preprosti. Pri KD Rog sem bil domač, dobro sem se počutil, odšel pa sem v povsem nov svet.«

Športni geniji vašega kova so običajno tudi svojeglavi. Okoli sebe imate ob Hauptmanu veliko izkušenih ljudi, se jim pustite voditi ali radi na cesti storite kaj po svoje?
»Imamo zelo močno ekipo, ki dobro načrtuje, kaj bomo počeli v določeni etapi. Med dirko vedno pridejo trenutki, ko se mora kolesar sam odločiti za naslednjo potezo, bo napadel, sledil tekmecu, počakal v glavnini. Menim, da znam dobro brati dirke in se odločati pravilno.«

Pri tem bi vam težko oporekali. Na Vuelti ste izjemno razporedili moči, saj ste bili najmočnejši na koncu.
»Neučakan sem le, ko mi ne gre najbolje, takrat si želim, da bi bilo čim prej konec dirke. Ne vem, ali dobro razporejam moči, in tudi ne vem, kje so moje meje. Sem tak tip kolesarja, ki gre vedno v 'rdeče', pedala vrtim na vse ali nič, le da bi ostal v ospredju.«

Ste del mladega rodu, ki povzroča pravo kolesarsko revolucijo. V ospredju ste 22-letni zmagovalec Toura Egan Bernal, komaj 19-letni belgijski čudežni deček Remco Evenepoel in vi. Kdo od vas bo pustil največji pečat?
»Tega ni mogoče napovedati. Pričakovati je izjemno zanimivo obdobje, v katerem bo enkrat močnejši eden, naslednjič drugi. Obeta se nam dober spektakel in preboj novih imen na vrh. A nismo le mi trije, za nami prihajajo še druga obetavna imena.«

Trenirati ste začeli leta 2008, kdo so bili tedaj vaši kolesarski vzorniki?
»Alberto Contador in brata Schleck so takrat bili velike bitke. Najljubša sta mi bila brata Schleck.Tudi Lance Armstrong je bil tedaj še legenda, zdaj se ga zaradi dopinga ne omenja več, čeprav bo Armstrong vedno Armstrong.«

Kaj pa slovenski vzorniki?
Iz leta 2008 mi je najbolj ostalo v spominu, ko je Borut Božič zmagal na državnem prvenstvu. Takrat smo z navdušenjem spremljali Janija Brajkoviča in Tadeja Valjavca, zdelo se nam je neverjetno, da se Slovenec lahko uvrsti v deseterico na Giru ali Touru. Zame sta bila kralja. Zdaj Roglič zmaguje skoraj z lahkoto, časi se res spreminjajo.«

Pa je pri vas kaj časa še za kaj drugega kot za kolo?
»Je, a vse počnem z namenom, da bo dobro vplivalo na mojo kariero. Z Urško Žigart sva skupaj na kolesu in ob njem, izkoristiva vsak trenutek, ki ga imava, za konjičke pa ni priložnosti. Včasih berem, a mi tudi tu zmanjkuje časa. Lotil sem se branja Botra, a se zna zavleči, preden bom prišel do konca.« Miha Hočevar