Po biku iz Buje je na vrsti rožnati panter s Klanca
Tadej Pogačar (UAE) ni edini zvezdnik 107. dirke po Italiji, ta status si je z izjemno ubežniško zmago v 12. etapi nekoliko povrnil Julian Alaphilippe (Soudal Quick Step), vse bolj pa ga pridobiva Jonathan Milan (Lidl Trek), ki si je v 13. z brutalno sprintersko močjo prikolesaril že tretji etapni uspeh. Vendar se bo bik iz Buje v Furlaniji - Julijski krajini v naslednjih dneh spet umaknil v senco rožnatega panterja s Klanca pri Komendi, pred katerim sta preizkušnji, na katerih bi moral odpraviti še zadnje dvome o zmagovalcu čez teden dni v Rimu.
»Doslej se je še na vsaki etapi kaj dogajalo in tudi tokratna ni bila izjema. Bila je povsem ravninska, vendar so bile ceste zavite in tudi nekoliko vetrovne. Ineos je poskušal kaj pridobiti v teh razmerah, vendar smo bili z ekipo na pravem mestu, pa tudi ni bilo dovolj stranskega vetra za uspešen napad, pihalo nam je bolj kot ne v prsi. Ineos ima močno zasedbo za vožnjo na veter, če bi bil jaz v njihovi koži, bi se enako odločil. Vredno je bilo poskusiti,« je Pogačar povedal o živčnih trenutkih med 179 km dolgo preizkušnjo s komaj 200 višinskimi metri, ki je karavano od Riccioneja ob jadranski obali peljala do Centa sredi Padske nižine.
Ko je okoli 70 km pred ciljem zapihalo s strani, so kolesarji Ineosa v skupnem seštevku tretjeuvrščenega Gerainta Thomasa (2:56) močno pritisnili na pedala na čelu glavnine, v težave so skoraj spravili tudi Pogačarja, ki v tistem trenutku ni bil v najboljšem položaju, vendar se je skupaj z moštvenimi kolegi odzval pravi čas. Tako je še enkrat upravičil sloves rožnatega panterja, saj se je v 12 dneh vodstva na tem Giru tako kot risani junak dobro rešil iz vsake zagate.
Še en dvoboj z Ganno in najtežja etapa
Največ jih ima v prehodnih etapah, ki skrivajo majhne, a lahko tudi usodne pasti, ta konec tedna pa spet prihaja na svoj teren. »Upam, da bom imel na drugi vožnji na čas enake občutke kot na prvi in bom spet končal z veliko moči. Nato je na vrsti kraljevska etapa, nedelja bo lep dan,« se velikih izzivov veseli 25-letnik s Klanca pri Komendi. Če bo šlo vse po njegovih načrtih, bo njegova prednost pred v skupnem seštevku drugouvrščenim Danijem Martinezom (Bora Hansgrohe) občutno narasla pred ponedeljkovim drugim dnevom premora.
Druga vožnja na čas letošnjega Gira je sicer precej drugačna kot prva v 7. etapi s ciljem v Perugii, na kateri je Pogačar na 6,6 km dolgem ciljnem vzponu deklasiral tekmece, tako tiste za vrh v skupnem seštevku kot Filippa Ganno v boju za etapno zmago. Tokrat Pogi ne bo imel na voljo vzpona, vse bo moral opraviti na 31,2 km dolgi bolj kot ne ravninski trasi od Castiglioneja delle Stiviere do Desenzana del Garda.
2387 metrov visoko bo cilj 15. etape Gira na Mottolinu nad Livignom.
Najbolj realen scenarij je, da bo Ganna na domačih tleh prišel do vsaj ene etapne zmage v disciplini, v kateri je bil dvakrat svetovni prvak, Pogačar pa bo prehiter za vse tekmece v boju za rožnato majico. Vendar vemo, da se razmerja moči korenito spremenijo v dveh tednih napornega dirkanja, in še eno Pogačarjevo zmagoslavje na trasi, ki jo je dodobra proučil, ne bi bilo presenečenje.
Še bolj to velja za to, kar sledi v 15. etapi. »To bo ena od najtežjih etap, kar jih bom na tritedenskih dirkah odpeljal v karieri,« je o 222 km dolgi preizkušnji od Gardskega jezera do Mottolina nad Livignom s kar 5400 višinskimi metri povedal Pogačar. In če bo na poti čez znameniti Mortirolo in na 2387 visoki cilj težko za svetovno številko ena, bo gotovo še težje za tekmece.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
