Po finski zaušnici je čas za odgovor

V petek je zahtevnejše ljubitelje košarke spreletaval srh zaradi slabe igre slovenske reprezentance v Espooju, po današnji revanši s Finsko bi lahko iz Kopra (ob 17.30) prišle veliko lepše vesti. Razlogi so vsaj trije. Prvi: če so izbranci selektorja Aleksandra Sekulića krvavi pod kožo, so se morali iz prvega poraza v kvalifikacijah za SP 2023 marsikaj naučiti. Drugi: tokrat bodo bržkone močnejši za Klemna Prepeliča. In tretji: Finska v domači dvorani je eno moštvo, na gostovanjih povsem drugo. Tudi Slovenija ima dva obraza, šampionskega z Luko Dončićem, nekoliko manj imenitnega brez njega. To vemo že dolgo, hkrati pa so mnogi še vedno presenečeni, ko dobijo nove potrditve dejstva, ter besno stresajo jezo na njegove namestnike in tudi na selektorja, ki so ga še lani v Kaunasu in Tokiu kovali v nebesa. Prvi trije nastopi na poti do mundiala v Indoneziji, na Japonskem in Filipinih so vendarle pripeljali do mnenja, da bi moralo moštvo tudi v takšni zasedbi igrati precej bolje. Ni dovolj, da se je za nekaj časa nalezlo samozavesti čarovnika iz Dallasa in ne zadošča niti velika želja. Potreben je tudi pristop k igri s ščepcem soli, sicer se vsa energija pretvori v kakofonijo, tako kot se je v petek na Finskem z najizkušenejšimi člani zasedbe v glavnih divjih vlogah.

Nevarna igra
na koš več

Ni težko ugotoviti, da je naša reprezentanca igrala najbolje in dosegala največje uspehe, ko je imela za krmilom vrhunske organizatorje igre, ki so znali usmeriti spremljevalno osebje. Sekulić nima Gorana Dragića, tokrat niti Dončića, zelo prav bi mu prišla tudi poškodovani Aleksej Nikolić ali evroligaš Žan Mark Šiško, izvleči pa bo moral maksimum iz Luke Rupnika in Matica Rebca, ki v petek nista zadovoljivo opravila svojega dela, ter morda preizkusiti debitanta Žigo Samarja. Po zaušnici bo resda potrebno kar kolektivno samoočiščenje, čeprav ne kaže podceniti Fincev, ko igrajo v domači dvorani. Pozabili smo, kako so na EP 2017 v Helsinkih ugnali Francijo, Grčijo, Poljsko in Islandijo ter izgubili le proti takrat vrhunski Sloveniji – s tremi točkami razlike. Po selitvi moštev v Istanbul pa so gladko izpadli že v osmini finala proti Italiji. Tudi v Kopru bo verjetno marsikaj drugače, kot je bilo v Espooju, če bodo slovenski košarkarji poleg mišic in srca uporabljali tudi glave. Igra na doseženo točko več od tekmeca, kot jo goji tudi Cedevita Olimpija, namreč prinaša številne nevarnosti na slabši ostrostrelski dan brez rezervnih rešitev, in če moštvo ne poskuša nadomestiti vseh zgrešenih metov in izgubljenih žog z dobro igro v obrambi. S 86 točkami, kolikor so jih Slovenci prejeli v petek, in ob tako slabem spremljanju ​​Sasuja Salina, čigar dobre plati in pomanjkljivosti bi morali odlično poznati, pa so si sami podpisali smrtno obsodbo. Kljub vsemu položaj nikakor ni porazen: če se bodo danes oddolžili Fincem (in bo Švedska tudi doma ugnala Hrvaško), si bodo že dva kroga pred koncem zagotovili napredovanje na drugo stopnjo kvalifikacij za SP.