Pogačar bo napadel še na francoskem Triglavu
Tadej Pogačar (UAE) in njegova velika tekmeca na 111. dirki po Franciji Jonas Vingegaard (Visma Lease a Bike) ter Remco Evenepoel (Soudal Quick Step) so v 18. etapi, ki jo je kot najmočnejši ubežnik dobil Victor Campenaerts (Lotto Dstny), podpisali premirje. Ves dan so se v hudi pripeki skrivali v glavnini in varčevali moči za to, kar prihaja. Jutri se bo pred tisoči slovenskih navijačev začela sklepna bitka za rumeno majico.
Slovenskih trobojnic ob trasi ni manjkalo že v zadnjih dneh, tisti, ki jih nosijo, pa so upali, da bodo na 179,5 km dolgi preizkušnji od Gapa do mesteca Barcelonnette v akciji videli tudi Mateja Mohoriča (Bahrain Victorious). Pred začetkom Toura je 29-letni Gorenjec prav 18. etapo izpostavil kot tisto, ki bi mu lahko najbolj ustrezala za pobeg in lov na etapno zmago. Vendar bi se tega lahko lotil le, če bi imel v nogah še dovolj moči, kot jo je imel ta čas lani, ko je slavil zmago v 19. etapi. Letošnja velika pentlja pa je dodobra izčrpala Mohoriča, ki je vse od zapletov pri okrevanju po padcu na dirki po Flandriji konec marca lovil vrhunsko formo, vendar je, kot kaže, tudi v Franciji ni ujel. »Za nameček je imel Matej v prvem tednu Toura virozo, ki mu je pobrala nekaj moči. Prebolel jo je, ni pa se moral regenerirati iz dneva v dan. Nič ne de, našli bomo nove izzive, Matej ima že začrtane dirke do konca sezone. Med njimi so tudi še olimpijske igre, Toura ne bo končal povsem izčrpan in po tednu dni se mu bo forma morda spet dvignila,« je o Mohoričevih težavah, ki bržkone niso prekrižale njegovega nastopa v Parizu, povedal športni direktor Bahraina Victoriousa Gorazd Štangelj.
Na domačih cestah je vedno lepše
Znakov pešanja moči pa ne kaže vodilni Pogačar, ki se včeraj ni odločil za napad presenečenja kot v 17. etapi. Privoščil si je pravo zatišje pred tridnevno nevihto, med katero bo bržkone najmočneje treskalo med današnjo 19. etapo. Karavana bo morala v 144,6 km premagati 4.400 višinskih metrov na prelazih Vars (18,8 km, povprečni naklon 5,7 odstotka) in Bonette (22,9 km, 6,9 %) ter ciljnem vzponu na smučarsko središče Isola 2000 (16,1 km, 7,1 %). Te klance je v zadnjih dneh osvojilo tudi na desetine, če ne stotine slovenskih ljubiteljskih kolesarjev, ki so v Francijo prišli navijat za svoje ljubljence.
2.802 m je visok najvišji prelaz dirke po Franciji Bonette.
Skrbi v taborih najboljših vzbuja predvsem Bonette, najvišji asfaltirani prelaz v Evropi, na katerem se bodo Pogačar in druščina povzpeli malodane na višino Triglava. Vrh Bonetta je 2860 m visoko, cesta pa doseže 2802 m. To je višina, pri kateri se telo lahko na ekstremne napore odzove tudi nepričakovano. Velik zasuk na dirki ni izključen, vendar je Pogačar tisti, ki bi moral biti najbolj vajen redkega zraka na Bonettu.
Slovenski zvezdnik je višinske priprave pred Tourom opravil ravno na Isoli 2000 in okoliških gorah. Poznavanje cest mu bo gotovo prav prišlo tudi pri zahtevnem spustu z Bonetta, ki bo poleg vzponov bržkone eden od ključnih odsekov etape.
Pred velikim finalom Toura je sicer moral odgovoriti na vprašanje, ali bosta z Evenepoelom sklenila zavezništvo, ki bi Slovenca še bolj utrdilo v vodstvu pred Vingegaardom (zaostaja 3:11) in Belgijcu omogočilo boj za končno 2. mesto, od katerega je oddaljen 1:58. »Lahko bi bila zaveznika v določenih situacijah, a zdi se, da je Remco kar zadovoljen s 3. mestom. Če bo videl kakšne razpoke pri Jonasu, pa bo bržkone poskušal napasti. Sicer pa ne pričakujem zavezništev in veliko taktike, v naslednjih treh dneh bo šlo predvsem na moč,« bitke mož na moža pričakuje Pogačar, ki očitno ne bo opustil svoje značilne napadalne drže.
»Predvsem drugi teden je bil utrujajoč, veliko je že izčrpanih nog in glav. Pripravljeni moramo biti na vse, kar prihaja. Naslednja etapa bo bržkone kraljevska. Imamo dovolj močno ekipo, da bo narekovala tempo in bomo poskusili dobiti vsaj eno od preostalih etap. Napad je najboljša obramba,« je nadaljeval Pogi, za katerega bodo še bolj domače ceste v sobotni 20. etapi v hribih nad Nico, kjer trenira večji del leta.
»Težko je izračunati, kolikšna je prednost, če so ti ceste domače. Lahko rečem le, da bom, ker poznam vse vzpone in spuste, užival bolj, kot če bi trpel nekje na neznanem terenu. Veselim se domačih cest,« je še povedal Pogi, ki se bo kot doma počutil tudi, ker bo imel ob cestah najmočnejšo navijaško podporo.
