TUDI VROČINSKI VAL NE PRIZANAŠA KOLESARJEM

Pogačar še ni zadel Vingegaarda

Dvakratni zmagovalec Toura v 16. etapi napadal brez uspeha. Jumbo Visma v Pirenejih tudi brez Rogliča deluje suvereno.
Fotografija: Tadej Pogačar (levo) bo v naslednjih dveh dneh poskušal kolesarsko nokavtirati Jonasa Vingegaarda. FOTO: Gonzalo Fuentes, Reuters
Odpri galerijo
Tadej Pogačar (levo) bo v naslednjih dveh dneh poskušal kolesarsko nokavtirati Jonasa Vingegaarda. FOTO: Gonzalo Fuentes, Reuters

Kolesarski svet tri pirenejske dneve Toura spremlja kot dvoboj dveh boksarskih težkokategornikov za pas svetovnega prvaka – Jonasa Vingegaarda in Tadeja Pogačarja. Prva runda je v 16. etapi pripadla Dancu, Slovenec, ki želi nadomestiti zaostanek 2:22, ga je na vzponu na Port de Lers napadel brez uspeha. Za nameček se je izkazalo, da Jumbo Visma kljub izgubi Primoža Rogliča in Stevena Kruijswijka še vedno deluje bolj kompaktno kot moštvo UAE.

To pa ne pomeni, da dvakratni šampion Toura s Klanca pri Komendi v naslednjih dneh ne bo poskušal znova in znova. Preizkušnja od Carcassonna do Foixa (178,5 km) je bila po prerezu najlažja od treh pirenejskih, kljub temu pa je bila karavana na trnih. Zadnja dva vzpona sta se ponujala kot morebitno prizorišče boja za rumeno majico in na poti na Port de Lers je Pogačar večkrat preizkusil Vingegaardove noge. Tako kot ob slehernem napadu 23-letnega slovenskega šampiona v zadnjih dneh se Danec, ki mu je v 11. etapi odvzel rumeno majico, ni pustil zmesti. Manj od pričakovanj pa se je v boju za vrh skupnega seštevka dogajalo na zadnjem vzponu dneva na Mur de Péguère, na katerem se je svoji prvi cestni zmagi v karieri naproti odpeljal 31-letni ubežnik Hugo Houle (Israel Premier Tech) – lovil jo je deset let, da bi jo posvetil svojemu bratu Pierricku, ki je leta 2012 umrl, potem ko je med tekom vanj trčil pijan voznik. Slavil pa je tudi prvo kanadsko etapno zmago na Touru po letu 1988.

Majka strgal verigo

Pogačar je pred sklepnimi in najbolj zahtevnimi tremi kilometri, na katerih se je cesta vzpenjala tudi z 18-odstotnim naklonom, v narekovanje ostrega ritma, ki bi bil lahko odskočna deska za napad, poslal Rafala Majko. Poljaku se je pri tem strgala veriga in izpadel je iz boja, v njem je Pogačar ostal sam proti Vingegaardu in Seppu Kussu. Ker je spredaj nanju čakal še Wout van Aert, ki je v ta namen bežal vso etapo (ekipa UAE je z enako namero v ogenj poslala Brandona McNultyja) napad ne bi bil več smiseln. Četudi bi se Pogačar v klanec otresel Vingegaarda, proti trem kolesarjem Jumba Visme ne bi ubranil prednosti v 27 km spusta proti cilju. Zato skokov ni bilo več, Pogi je poskrbel le še za to, da je varno prispel v cilj. »Majka je bil močan pri narekovanju ritma, očitno premočan, saj je strgal verigo, vendar je bil tudi Kuss izjemno močan, spredaj pa je bil še van Aert, tako da ni imelo več smisla napadati,« je črto pod prvo pirenejsko rundo potegnil Pogačar, ki ne uživa v francoskem vročinskem valu.

»Vreme je vsak dan hujše, vendar je enako za vse. Veselim se naslednjih dni, upam, da bo več priložnosti za napad. Še naprej se bom boril in upam, da bom pridobil kaj časa, brez dvoma bom še poskušal, noge so še dobre,« je še povedal Pogačar, ki gotovo upa tudi, da ne bo novega osipa v njegovi ekipi. Ta šteje samo še pet mož, potem ko so Marca Solerja včeraj zdelale želodčne težave in je v cilj prikolesaril zunaj časovne zapore. Za nameček je Majka utrpel močan udarec v koleno, ko mu je počila veriga. Vsekakor bi slovenskemu kapetanu ekipe UAE v naslednjih dneh prav prišla sleherna pomoč. Danes je pred njim kratka, vendar eksplozivna 17. etapa, v le 129,7 km od Saint Gaudensa do Peyragudesa bo treba premagati štiri gorske cilje. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije