Pogačar še po pivovarsko lovoriko
Tadej Pogačar je dal vedeti, da je kljub 10 zmagam v letu 2023, vštevši z zgodovinsko na dirki po Flandriji, to pomlad še vedno lačen uspehov. To ni najboljša napoved za njegove tekmece pred nedeljsko dirko Amstel Gold, s katero se bo začel trojček ardenskih klasik.
Pred Amstel Gold Race, največjo nizozemsko enodnevno preizkušnjo, ob pogledu na stavniške kvote ni veliko dvomov o zmagovalcu. Pogačarju pred bojem z 253,6 km dolgo traso s kar 33 kratkimi, a strmimi ardenskimi vzpetinami, pripisujejo kvoto 2. Njegovemu najbližjemu zasledovalcu Tomu Pidcocku (Ineos) 10, Matej Mohorič (Bahrain Victorious) pa na tem seznamu zaseda 8. mesto s kvoto 26 dobljenih evrov na enega vplačanega …
Vendar ozke in tehnično zahtevne nizozemske ceste niso stavniški listek, na njih se lahko zgodi marsikaj. To smo videli že predlani, ko je za enega od vročih favoritov veljal Primož Roglič (Jumbo Visma), vendar ga je 18 km pred ciljem zaustavila okvara kolesa in končal je na 69. mestu. Nenazadnje je nizozemska pivovarska dirka nenaklonjenost do slovenskih kolesarjev pokazala tudi lani, ko je bil v izjemni formi Jan Tratnik (tedaj še Bahrain Victorious, zdaj Jumbo Visma), vendar je tudi on postal žrtev tehničnih težav. Te so ga za nekaj sekund oddaljile od zmagovite skupine, ki ji je dolgo sledil, vendar je ni mogel ujeti. Zadovoljiti se je moral z 12. mestom.
Valonska puščica še negotova
Pogačar na Amstel Gold Race tokrat prihaja kot zmagovalec kraljice klasik po Flandriji, na kateri je za seboj pustil preostala kolesarska »tenorja« Mathieuja van der Poela (Alpecin Deceuninck) in Wouta van Aerta (Jumbo Visma), ki sta po medsebojni bitki na dirki Pariz–Roubaix (Pogi jo je izpustil), že sklenila pomladanski del sezone in pogled preusmerila proti julijskemu Touru. To bo Pogačar storil čez dober teden dni, po četrtem spomeniku sezone Liege–Bastogne–Liege (23. t. m.), na katerem ga čaka prvo letošnje soočenje s svetovnim prvakom Remcom Evenepoelom (Soudal Quick Step). Vmes je na sporedu še Valonska puščica (19. t. m.), na kateri Pogačar še ni potrdil nastopa.
Gotovo je, da bo jutri na startu v Maastrichtu – na 155,8 km dolgi ženski dirki bo nastopila tudi njegova zaročenka Urška Žigart (Jayco Alula) – meril na zmago, ki mu jo številni pripisujejo že vnaprej, čeprav gre za zelo nepredvidljivo dirko in sta bili zadnji dve leti odločitvi izjemno tesni. Okoli njiju je bilo nemalo polemik, saj je dvakrat zapored odločal fotofiniš, lani med Michalom Kwiatkowskim (Ineos) in Benoitom Cosnefroyem (Ag2r) v korist Poljaka, predlani pa med van Aertom in Pidcockom v prid Belgijca.
Ker se je na posnetku zdelo, da ga je Britanec prehitel na ciljni črti, časomerilci pa so zmago s štirimi tisočinkami sekunde prednosti pripisali van Aertu, so si prireditelji pred letošnjo dirko priskrbeli bolj dodelan sistem za fotofiniš, ki naj ne bi dopuščal takšnih dvomov.
Mnogi so prepričani, da bi lahko z nabavo počakali še eno leto, češ da ob Pogačarjevem nastopu o zmagovalcu ne bodo odločali milimetri in tisočinke sekunde, temveč brutalni napad svetovne številke ena na enem od peklensko strmih »bergov« daleč od cilja, kakršen je tekmece odpihnil že na dirki po Flandriji.
