KOLESARSTVO
Pogačar ujel prvo veliko zmago, Roglič po 10. na čas
Na kolesarski dirki po Španiji slovenska prevlada. V Pirenejih včeraj prvi Pogačar, Roglič tretji.
Odpri galerijo
Tadej Pogačar je že pri 20 letih slavil na Vuelti. FOTO: Tomi Lombar
LJUBLJANA – Zgodovinski dan za slovensko kolesarstvo je bil včeraj v Pirenejih! V 9. etapi dirke po Španiji je pri le 20 letih prvo zmago na tritedenskih dirkah slavil Komendčan Tadej Pogačar. Kisovčan Primož Roglič je osvojil 3. mesto in ostaja naš prvi adut za končno zmago. Na dobro opravljenem delu v Pirenejih pa bo lahko počival le en dan, saj je danes na sporedu prvi dan premora na 74. Vuelti. Jutri bo šlo spet zares. Rogla, ki se je prebil na skupno 2. mesto (Pogačar je 5.), bo na francoskih cestah lovil svojo 32. zmago med profesionalci in jubilejno 10. v vožnjah na čas.
Dnevi premora so lahko prelomni trenutki na tritedenskih dirkah. Za večino kolesarjev so dobrodošli, da si vsaj nekoliko povrnejo moči, spet drugi imajo težave, ker padejo iz dirkaškega ritma. Ni pričakovati, da bi se kaj takšnega pripetilo Rogliču, ki bi se moral na 36,2 km dolgi poti od Jurançona do Pauja počutiti kot riba v vodi. Vožnja na čas je od nekdaj njegova paradna disciplina, ne nazadnje si je v njej prikolesaril prvo etapno zmago na tritedenskih dirkah – najboljši je bil v 9. etapi Gira 2016 v Chiantiju. Tedaj je bila uspeh nekdanjega slovenskega smučarskega skakalca veliko presenečenje, le tri leta pozneje velja za domala edinega kandidata za prvo mesto. Letos je izjemno prepričljiv. Na prvih treh kronometrih, na katerih je nastopil letos, je zmagal. Najprej na dirki po Romandiji, nato še dvakrat na Giru d'Italia, kjer je bil razred zase tako v prvi kot 9. etapi. Nekaj slabosti je pokazal le v sklepni vožnji na čas v Veroni, kjer je načet od želodčnih težav in razbolenega prsnega koša po padcu v 15. etapi zasedel 10. mesto. Za presenetljivim zmagovalcem Chadom Hago je zaostal za 26 sekund, a vseeno opravil, kar si je želel. Kljub slabosti je za 31 sekund ugnal Mikela Lando, proti kateremu je moral nadomestiti 23 sekund, da se je povzpel na končno tretje mesto. To je bila prva slovenska uvrstitev na zmagovalni oder tritedenske dirke, zdaj Roglič meri višje, najvišje. In ključno je, da proti peresno lahkim gorskim specialistom za gorske etape, ki se jim je doslej odlično postavil po robu, pridobi čim več časa. »Realno je pričakovati, da bo Lopeza in druge hribolazce za seboj pustil za minuto. Če smo nekoliko bolj optimistični, je lahko boljši tudi poldrugo minuto ali več,« je Rogliču cilj postavil Primož Čerin, naš nekdanji poklicni kolesar, zdaj eden od Rogličevih svetovalcev. Sodeč po letošnjih dvobojih z Lopezom je gotovo pričakovati Rogličevo prevlado. V prvi etapi Gira, 8,2 km dolgi vožnji na čas, ki se je končala s strmim dvokilometrskim vzponom, je bil Slovenec od Kolumbijca hitrejši 28 sekund (Esteban Chaves, ki spada med boljše hribolazce na Vuelti, je izgubil okroglo minuto, Naira Quintane in Alejandra Valverdeja, ki sta še v igri za vrh Vuelte, pa ni bilo na Giru). Ko je bila trasa 9. etape v San Marinu dolga 34,8 km in bolj primerljiva s tisto, ki bo jutri na sporedu v Pauju, je bil Roglič hitrejši kar za 3:45 (Chaves je izgubil 3:14). Tudi ko je bil v 21. etapi v Veroni pri koncu z močmi, je bil v 17 km dolgi preizkušnji od Supermana hitrejši za 54 sekund.
Dnevi premora so lahko prelomni trenutki na tritedenskih dirkah. Za večino kolesarjev so dobrodošli, da si vsaj nekoliko povrnejo moči, spet drugi imajo težave, ker padejo iz dirkaškega ritma. Ni pričakovati, da bi se kaj takšnega pripetilo Rogliču, ki bi se moral na 36,2 km dolgi poti od Jurançona do Pauja počutiti kot riba v vodi. Vožnja na čas je od nekdaj njegova paradna disciplina, ne nazadnje si je v njej prikolesaril prvo etapno zmago na tritedenskih dirkah – najboljši je bil v 9. etapi Gira 2016 v Chiantiju. Tedaj je bila uspeh nekdanjega slovenskega smučarskega skakalca veliko presenečenje, le tri leta pozneje velja za domala edinega kandidata za prvo mesto. Letos je izjemno prepričljiv. Na prvih treh kronometrih, na katerih je nastopil letos, je zmagal. Najprej na dirki po Romandiji, nato še dvakrat na Giru d'Italia, kjer je bil razred zase tako v prvi kot 9. etapi. Nekaj slabosti je pokazal le v sklepni vožnji na čas v Veroni, kjer je načet od želodčnih težav in razbolenega prsnega koša po padcu v 15. etapi zasedel 10. mesto. Za presenetljivim zmagovalcem Chadom Hago je zaostal za 26 sekund, a vseeno opravil, kar si je želel. Kljub slabosti je za 31 sekund ugnal Mikela Lando, proti kateremu je moral nadomestiti 23 sekund, da se je povzpel na končno tretje mesto. To je bila prva slovenska uvrstitev na zmagovalni oder tritedenske dirke, zdaj Roglič meri višje, najvišje. In ključno je, da proti peresno lahkim gorskim specialistom za gorske etape, ki se jim je doslej odlično postavil po robu, pridobi čim več časa. »Realno je pričakovati, da bo Lopeza in druge hribolazce za seboj pustil za minuto. Če smo nekoliko bolj optimistični, je lahko boljši tudi poldrugo minuto ali več,« je Rogliču cilj postavil Primož Čerin, naš nekdanji poklicni kolesar, zdaj eden od Rogličevih svetovalcev. Sodeč po letošnjih dvobojih z Lopezom je gotovo pričakovati Rogličevo prevlado. V prvi etapi Gira, 8,2 km dolgi vožnji na čas, ki se je končala s strmim dvokilometrskim vzponom, je bil Slovenec od Kolumbijca hitrejši 28 sekund (Esteban Chaves, ki spada med boljše hribolazce na Vuelti, je izgubil okroglo minuto, Naira Quintane in Alejandra Valverdeja, ki sta še v igri za vrh Vuelte, pa ni bilo na Giru). Ko je bila trasa 9. etape v San Marinu dolga 34,8 km in bolj primerljiva s tisto, ki bo jutri na sporedu v Pauju, je bil Roglič hitrejši kar za 3:45 (Chaves je izgubil 3:14). Tudi ko je bil v 21. etapi v Veroni pri koncu z močmi, je bil v 17 km dolgi preizkušnji od Supermana hitrejši za 54 sekund.
