Pogačar v Baskiji pokal od moči, Vingegaard pa ne želi dvoboja z njim

Če so nas ob lanskem startu Toura na Danskem navdušile množice ob cestah, nas je letošnji začetek velike pentlje v Baskiji poleg z navijaškim temperamentom še z eksplozivnim dirkanjem malodane od starta 3404 km dolge preizkušnje. V središču dogajanja pa je bil v 1. in 2. etapi Tadej Pogačar, ki tudi po vrnitvi po poškodbi ne more iz svoje kože. Ob vsaki priložnosti pokaže, kdo je najmočnejši.

Pogačar, ki po operaciji zlomljenega levega zapestja dva meseca ni dirkal na najvišji ravni, na 110. dirki po Franciji sicer še ni slavil etapne zmage, vendar ima tudi po dveh 3. mestih vse niti v svojih rokah. Pravzaprav jih ima skupaj s svojo ekipo UAE, ki je rumeno majico vodilnega na dirki prevzela že prvi dan z izjemno zmago Adama Yatesa v dvoboju s svojim bratom dvojčkom Simonom na ulicah Bilbaa.

Na njih je Pogačar v šprintu za 3. mesto odpihnil vse ostale tekmece. Od moči je pokal že prej na vzponu na Pike, vajo pa ponovil še v 2. etapi, v kateri je bila zadnja orografska ovira pred ciljem v San Sebastianu – presenetljivo zmago je slavil Francoz Victor Lafay (Cofidis) – vzpon na Jaizkibel. Ta dva klanca sta, četudi še zdaleč ne sodita med najtežje na letošnji dirki, razkrila že marsikaj. V prvi vrsti to, da spet nihče ni kos Pogačarju in njegovemu največjemu tekmecu Jonasu Vingegaardu (Jumbo Visma), ko gre cesta navkreber in oba na vso moč pritisneta na pedala.

Pogačar bi se lahko dvakrat odpeljal etapni zmagi naproti, vendar v Vingegaardu ni našel voljnega tekmeca in sodelavca. Tako v 1. kot 2. etapi sta se po zadnjem klancu znašla v ospredju, Slovenec je akcijo želel nadaljevati do cilja, a le, če bi Danec v zadnjih kilometrih prevzel svoj delež bremena rezanja zraka na čelu.

Pridobil 11 sekund

Vendar je Vingegaard ob obeh Pogačarjevih vabilih odkimal. Razumljivo, saj bi se podal v vnaprej izgubljeno bitko. To je pokazal tudi sprint za odbitne sekunde na vrhu Jaizkibela, kjer si jih je Pogačar za 1. mesto prikolesaril 8, Vingegaard za 2. mesto 5. Če k temu prištejemo še dvakrat po 4 odbitne sekunde za etapni 3. mesti, je Pogačar, ki se je v skupnem seštevku vrinil med brata Yates, proti Vingegaardu pridobil 11 sekund.

»To je bil zelo dober dan za nas, če odštejemo padec Mattea Trentina. Položaj je popoln, po uvodni etapi je bilo jasno, kaj moramo storiti, ubraniti rumeno majico in pridobiti še nekaj sekund. Zdaj je pred nami nekaj dni počitka, vendar nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi na Touru,« se je Pogačar že ozrl k naslednjim dnem.

Danes se bo karavana iz španskega dela Baskije preselila v francoskega (Amorebieta-Etxano–Bayonne, 193,5 km), na poti bodo štirje kategorizirani klanci, vendar vsi v prvi polovici etape. Zato bo to prva priložnost za sprinterje ali ubežnike, morda tudi Mateja Mohoriča (Bahrain Victorious), ki si je v prvih dveh dneh nabral 11:59 zaostanka.

O moči Pogačarjevih nog, ki so slovenskega zvezdnika v finišu 2. etape skorajda ponesle mimo Wouta van Aerta (Jumbo Visma), ni dvoma. Kako pa je prvi dirkaški šok preživelo njegovo zapestje? »Po tem sprintu, pa tudi po izjemno tehnično zahtevni trasi s številnimi ovinki, tresljaji in luknjami na cesti čutim nekaj bolečin, vendar je iz dneva v dan bolje. Ne pričakujem, da mi bo to povzročalo večje težave,« se Pogačar nadeja, da nič ne bo ustavilo njegovega zmagovitega pohoda proti Parizu.