Pogačar včasih ne ve, zakaj napade
Tour ne bi bil največja dirka na svetu, če domala vsaka etapa ne bi bila izjemno zahtevna za kolesarje, in Tadej Pogačar (UAE) ne bi bil z naskokom prvi zvezdnik svetovnega kolesarstva, če ne bi napadal ob vsaki priložnosti. To je storil tudi v 17. etapi, čeprav so si jo pred tem že prisvojili ubežniki z Richardom Carapazom (EF Education) na čelu.
Prednost pred najbližjim zasledovalcem Jonasom Vingegaardom (Visma Lease a Bike) je povečal le za dve sekundi, še večja pridobitev je bila, da je odprl bitko med Dancem in Remcom Evenepoelom (Soudal Quick Step) za 2. mesto v skupni razvrstitvi.
Čeprav se 177,8 km dolga preizkušnja s ciljem v smučarskem središču Superdevoluy po težavnosti ne more primerjati z zaključnim trojčkom etap v zaledju Azurne obale, za karavano na njej malodane ni bilo predaha. Kar 125 km je trajalo, da se je sestavil pobeg dneva, nekaj je bilo tudi vožnje na veter, v kateri je Pogačar ostal brez pomočnikov, Vingegaardova Visma Lease a Bike pa je poskušala narekovati oster tempo.
Predvsem pa so se pri nizozemski zasedbi na vse kriplje trudili, da bi šli njihovi kolesarji v beg. To, da sta bila v zaključku pred skupino favoritov Christophe Laporte in Tiesj Benoot, je bilo na koncu ključno, da Vingegaard ni izgubil preveč časa proti Pogačarju in Evenepoelu.
Akcijo pa je kajpak začel Pogi, na najzahtevnejšem vzponu dneva na prelaz Noyer, na katerem si je odločilno prednost za svojo prvo etapno zmago na Touru prikolesaril Carapaz, je skočil dva kilometra pred vrhom. Odzvala sta se oba njegova velika tekmeca, a si je 25-letnik s Klanca pri Komendi vseeno prikolesaril okoli 10 sekund prednosti. Pri lovljenju je imel več težav Vingegaard, ki na spustu morda ne bi več ujel priključka do Pogačarja, če ga ne bi na pravem mestu pričakal Laporte.
Ko se je začel trikilometrski ciljni vzpon, je napadel še Evenepoel. Tokrat brez neposrednega odziva tekmecev. Za Vingegaarda sta zrak rezala Laporte in Benoot, ki je moštvena sotekmovalca počakal na vznožju, Pogačar pa jim je prepustil težaško delo. Vse do zadnjih 300 metrov, ko je še enkrat silovito skočil in odprl vrzel do Vingegaarda, ki za njim zdaj zaostaja 3:11. Evenepoel v boju za 2. mesto ni pridobil veliko, še vedno je 5:09 za Pogačarjem in skoraj dve minuti za Vingegaardom, ki je ugotovil, da bo moral morda bolj kot o svojem napadu na Pogačarjevo rumeno majico razmišljati o belgijski grožnji za drugo stopničko na zmagovalnem odru v Nici.
3:11 znaša Pogačarjeva prednost pred Vingegaardom. 1. etapno zmago na dirki po Franciji je slavil Richard Carapaz. 18. etapo si je za pobeg pred startom Toura
podčrtal Matej Mohorič.
Začeli kot mladinci
»Še en dan manj nas loči do konca in za nami je dober dan. Etapa je bila hitra, zdelo se je, da smo na mladinski dirki, saj so vsi štartali na vso moč in se 125 km borili za pobeg. Nato smo pretegnili noge pred zadnjim klancem, lepo je bilo,« je Pogačar povedal v cilju etape, na kateri so se že močno pomnožile zastave slovenskih navijačev – ti so z velikim napisom ob trasi tudi zaželeli hitro okrevanje Primožu Rogliču (Red Bull Bora Hansgrohe) po padcu, zaradi katerega je Tour končal po 12. etapi.
»Zdaj niti ne vem več, zakaj sem z napadom poskusil tudi tokrat. Pridobil sem še dve sekundi in zadovoljen sem tudi s tem. Remco je pokazal, da je v zadnjem tednu dirke še vedno zelo močan, dobro je napadel v zaključku. Visma Lease a Bike pa se je izkazala predvsem kot ekipa. Če Jonas v zadnjih kilometrih ne bi imel pomočnikov, ki so ga čakali v ospredju, bi z Remcom bržkone lahko bolj pritisnila nanj,« je še povedal Pogi, ki je za 18. etapo napovedal lažji dan za borce za vrh v skupnem seštevku.
V 179,5 km bodo morali kolesarji sicer premagati 3.100 višinskih metrov, ki pa bodo porazdeljeni skozi vso razgibano traso in pet kategoriziranih klancev 3. kategorije. Pred štartom Toura si jo je Matej Mohorič (Bahrain Victorious) označil kot najbolj primeren dan za pobeg in lov na etapno zmago.
