Pogačar žalosten zaradi Urške, ne izgubljene bitke
Če smo na letošnjem Giru pogrešali pravo dirkanje vse do sklepnih gorskih etap, na Touru vsak pravi klanec povzroči eksplozijo v karavani. Vendar tokrat za to ni poskrbel Tadej Pogačar (UAE), temveč njegovi tekmeci, ki so zamajali njegov naskok na tretjo zmagoslavje na Elizejskih poljanah. V rumeni majici je zdaj Jai Hindley (Bora Hansgrohe), v vlogi prvega favorita pa se je utrdil lanski zmagovalec Jonas Vingegaard (Jumbo Visma).
Pirenejsko mestece Laruns je bilo doslej sanjsko za slovensko kolesarstvo. Leta 2018 je tukaj Primož Roglič slavil svojo drugo etapno zmago na Touru, leta 2020 pa kot prvi Slovenec oblekel rumeno majico. Ob tem je Pogačar slavil prvi od svojih doslej devetih etapnih uspehov. A lepa tradicija se ni nadaljevala, pot do Larunsa se je za Pogačarja in njegovo ekipo UAE spremenila v nočno moro.
Imel drugačne načrte
Takšna je bila malodane od štarta v Pauju, saj se je v pobeg pognalo kar 36 kolesarjev, pri tem je na taktični loteriji zadel Hindley, zmagovalec lanskega Gira, ki je pred etapo za nosilcem rumene majice Adamom Yatesom zaostajal le 22 sekund in se je v zavetrju drugih ubežnikov lahko skrival vse do najzahtevnejšega dela zadnjega vzpona dneva na Col du Marie Blanque.
Tu je avstralski novinec na Touru prevzel pobudo in se odpeljal dvojnemu slavju naproti, za prvo etapno zmago in rumeno majico. Dotlej so kolesarji UAE zaostanek za njim zmanjšali na 2:30 in pri tem omagali vsi, razen Pogačarja in Yatesa. V ospredje so prvič prišli Vingegaardovi pomočniki in kazalo je na zavezništvo dveh velikih rivalov, da bi zmanjšala zaostanek za novim resnim tekmecem v skupnem seštevku.
Vendar je imel Vingegaard drugačne načrte. Napadel je in Pogačarjevega odgovora ni bilo, 24-letnik s Klanca pri Komendi je nadaljeval v svojem tempu in v poldrugem kilometru do vrha izgubil dobre pol minute. Da to ni njegov dan, so potrdile izgubljene sekunde tudi na spustu in v prvih kilometrih ravnine proti cilju.
Še slaba novica iz Italije
Na njej je Pogačar dobil pomoč Yatesa in drugih zasledovalcev, s katero je škodo omejil na zaostanek 1:38 za Hindleyjem in 1:04 za Vingegaardom. Vrstni red na vrhu skupnega seštevka se je povsem premešal. Vingegaard za Hindleyjem na 2. mestu zaostaja 47 sekund, Pogačar je zdaj na 6. mestu 1:40 za Avstralcem in 0:53 za Dancem. Vendar ga je v cilju bolj kot to pretresla novica z ženskega Gira. »Takoj po dirki nisem bil pretirano slabe volje, nato pa so mi sporočili, da je moja zaročenka Urška Žigart padla na Giru in ima morda pretres možganov. To je precej bolj žalostno kot izguba ene minute proti Jonasu,« je razkril Pogačar, ki je na uvodnih etapah v Baskiji s številnimi kratkimi klanci pokal od moči.
Prvi preizkus v pravih gorah pa je pokazal, da po dveh mesecih brez resnega dirkanja zaradi operacije zlomljenega levega zapestja še ni bil pripravljen za Vingegaardov napad. »Jonas je opazil, da sem šel na vso moč vsakič, ko je Sepp Kuss močneje potegnil v klanec. Skočil je in nisem mogel slediti, tokrat je bil enostavno močnejši. V zadnjih dveh kilometrih sem bil na meji zmogljivosti, upam, da bom imel v nadaljevanju boljše noge. Dirka bo še dolga in počutim se dobro, to je najbolj pomembno,« se ne vdaja Pogačar, za katerega bo ključna tudi današnja 6. etapa, v kateri mu bo Vingegaard bržčas poskušal zadati udarec za nokavt. Gotovo ga čaka eksplozivna preizkušnja, v 144,9 km bo treba premagati skoraj 4000 višinskih metrov.