Pogačarjeva rumena za tekmece kot rdeča za bike

Tadej Pogačar bo tako kot je prvega tudi drugi dan premora na Touru preživel kot prepričljivi nosilec rumene majice. Ta je bila v 15., prvi pirenejski etapi za tekmece kot rdeča cunja za španske bike. Slovenca so na poti v Andoro napadli vsi kandidati za mesta pri vrhu v skupnem seštevku, njihov izkupiček pa je bil ničen. Slovenski šampion je na vsak skok odgovoril, kot da bi bil na nedeljski vožnji. Epskih etap ne manjka na 108. dirki po Franciji, tako kot tudi ne slovenskih zmag. Pogačar je dobil vožnjo na čas v 5. etapi Matej Mohorič je bil najboljši v najdaljši, 7. etapi, vsaj malo slovenska pa je bila tudi tokratna zmaga. Slavil jo je Sepp Kuss, zvesti pomočnik Primoža Rogliča pri Jumbo Vismi in potomec slovenskih izseljencev v ZDA. Bil je član 32-članske ubežne skupine, v kateri se je kmalu po startu v Céretu znašel tudi Mohorič. V njej je le Aurelien Paret Peintre (Ag2r) za Pogačarjem zaostajal manj kot pol ure (24:44), tako da je ekipa UAE, ki je nadzirala dogajanje v glavnini, ubežnike brez večjih skrbi pustila 10 minut predse. Vprašanje pa je bilo, na katerem klancu se bosta na papirju najnevarnejša tekmeca Jonas Vingegaard (Jumbo Visma) in Richard Carapaz (Ineos) lotila Pogačarja. Začelo se je že pred vzponom na Port d’Envalira, z 2408 metri najvišjo točko letošnjega Toura (10,7 km, 5,9-odstotni povprečni naklon). Ineos in Movistar sta navila ritem na čelu glavnine že na poti na drugokategorni Puymorens, po kratkem spustu pa je že sledil Port d’Envalira.​

Sam 45 km

Pogačar je več kot 45 km do cilja ostal brez pomočnikov, malo za tem je tudi Carapaz pred seboj imel le še Gerainta Thomasa, vendar sta na vrhu svojega kapetana počakala še ubežnika Jonathan Castroviejo in Dylan van Baarle. Tako je šel Slovenec v zadnjo bitko sam proti četverici Ineosa. Ob tem pa je prednost ubežnikov, med katerimi ni bilo več Mohoriča, vztrajno padala. Ko se je začel zadnji vzpon na Beixalis (6,4 km, 8,5 odstotka) je prvi skočil Nairo Quintana (Arkea Samsic), a čez nekaj ovinkov tudi že omagal, dovolj moči pa je prihranil Kuss, ki je sam nadaljeval pot proti cilju. Najdlje ga je ogrožal Alejandro Valverde (Movistar), ki pa mu na ciljnem spustu ni uspelo izničiti 20 sekund zaostanka. Beixalis je bil tudi prizorišče prave bitke za rumeno majico. Carapaz je kot prvi skočil 4,5 km pred vrhom, a je bil njegov napad kratkega daha. Nato so drug za drugim poskušali še Ben O'Connor (Ag2r), Vingegaard in Rigoberto Uran (Education First). Nihče se ni mogel niti za sekundo otresti rumene majice. Pogačar je v njej nekajkrat zapeljal na čelo skupine, da so tekmeci videli, kdo ima vse pod nadzorom, kar je izzvalo naslednji jalov napad. Kljub temu pa za Pogija ni bilo počitka vse do cilja. Tudi navzdol je šlo na vso moč. Vingegaarda je počakal ubežnik Wout van Aert in upal, da se bosta skupaj otresla Slovenca. Iz te moke ni bilo kruha. Pogačar je poskrbel, da je kljub izjemno zahtevni gorski preizkušnji ostalo pri mrtvem teku v skupnem seštevku. Le francoski up Guillaume Martin (Cofidis) se je izkazal kot muha enodnevnica na 2. mestu, na katerega se je po pobegu v 14. etapi povzpel z 9. mesta in se dan kasneje že vrnil nanj. »To je bil zares zahteven dan, pričakovali smo napade. Ineos je zgodaj začel narekovati oster tempo. Dobro sem se počutil, zato me ni skrbelo za zadnje vzpone. Samo sledil sem tekmecem. Ni me skrbelo tudi, ker nisem imel ob sebi pomočnikov, ko je bilo to treba, so dobro opravili svoje delo. Zame je bilo najbolj pomembno, da sem imel dovolj vode in mi ni bilo prevroče. Moja prednost se ni nič zmanjšala, zato je bil to dober dan za nas. Ob prostem dnevu upam, da se bom tako naspal, da me bo bolelo od preležanin,« je dejal Pogačar, ki gre v drugi dan počitka in zadnji teden dirke s prednostjo 5:18 pred Uranom.