Pokljuško slovo Jakova in Anina velika sobota

Sleherne zgodbe je enkrat konec in tako je padel zastor tudi nad pokljuške tekmovalne nastope na najvišji svetovni ravni Jakova Faka. Naš vodilni biatlonec si je pustil odprte dveri za slovo od vrhunskega športa v naslednji sezoni, ko bo biatlonski spored olimpijskega spektakla v njemu tako dobro znani Anterselvi, toda v zimi 205/26 gorenjske planote ni med prizorišči v svetovnem pokalu. Na zadnji domači tekmi je skupaj z Leno Repinc zasedel spodobno 8. mesto med 24 mešanimi dvojicami.
Zanj kot najstnika je bil nekoč že prihod na trening na Pokljuko kot bi bil v paradižu. Občudoval je urejenost z oskrbo in s servisom pri slovenski reprezentanci, pa je bila takrat – in tako je še danes – daleč od razmer za biatlon pri Švedih, Norvežanih, Nemcih … In tudi dve kolajni, ki ju je osvojil za Hrvaško, na svetovnem prvenstvu 2009 ter leto pozneje na olimpijskih igrah, kaj prida omenjenega slabega temelja za to športno panogo, tako priljubljeno pozimi v srednjeevropskem in nordijskem prostoru, ni nadgradilo. Želel pa si je nadaljevati z izjemnim trenerjem Urošem Velepcem in potem ko se doma na področju biatlona ni premaknilo prav nič, se je odločil za selitev k sosednji Sloveniji.

Bival je na Pokljuki, v Ljubljani ter v zadnjem desetletju v Lescah. Slovenščino s prepoznavnim gorenjskim narečjem se je naučil, kot bi bil tu od malih nog, s pristopom in z dosežki je bil za zgled mladim športnikom, vselej imeniten sogovornik bodisi med reprezentanti bodisi v javnosti, njegove vrhunske predstave so povečevale zanimanje za biatlon pri nas. Fak pa je s četrtkovo zmago nagradil zveste privržence in si uresničil željo, da je tudi njegova družina v živo doživela domače slavje.
Pokljuka 2025 bo za slovenski biatlon ostala v prav posebnem spominu. Kajti po veličastni četrtkovi predstavi Jakova Faka za njegovo 9. zmago doslej v svetovnem pokalu je v gostem sobotnem sneženju zablestela še Anamarija Lampič. Na preizkušnji s skupinskim startom je osvojila 3. mesto in se drugič v sezoni uvrstila na stopničke svetovnega pokala. Sledila je še pisana nedelja, kjer je v mešani štafeti s Polono Klemenčič, Lovrom Plankom in Tonijem Vidmarjem zasedla 10. mesto. A sobota je bil tisti dan D za našo vodilno biatlonko, ki jo na zasneženi gorenjski planoti spodbujala tudi predsednica države, dr. Nataša Pirc Musar.

Jajci na oko za skok na oder
O energiji in pristopu k športu že dolgo ni ugank, Anamarija Lampič se najbolje počuti, ko vstopi v dan z njenim najljubšim zajtrkom. »To sta dve jajci na oko, pri katerih mi je pomembno, da kruh potopim v rumenjak. In tako je bilo prav na to soboto,« nam je dejala in dodala, da te Pokljuke po zmagi Jakova Faka in njenem bronu zlepa ne gre pozabiti.
V navdušenju podrli ogrado
In pozneje je predsednica na slovesni podelitvi ponosno predala nagrado rojakinji, nato seveda še Lou Jeanmonnot, zmagovalki iz Francije, ter drugouvrščeni Bolgarki Mileni Todorovi. Na polni tribuni so plapolale tako francoske zastave kot tudi bolgarske, seveda je bilo največ slovenskih trobojnic. Gledalci niso skrivali navdušenja, najzvestejši privrženci svetlolaske iz Valburge pri Smledniku so v valu veselja, potem ko je bilo jasno, da njihova ljubljenka drvi h kolajni, podrli ogrado ob progi. »Videla sem to in takoj opazila, da so to prav tisti, ki me najbolj vneto spremljajo. Sreča, da ni bilo prav takrat katere od tekmovalk tam v smučini, da ni prišlo do kakšnega zapleta,« se je nasmehnila Anamarija, vnovič pohvalila servis za odlično pripravo smuči (»V prvem krogu še nisem imela občutka, če sem hitra, toda nadaljevanje je bilo imenitno.«), najbolj pa je bila vesela, da se je tako dobro zbrala za strelski del, ki ji je pogosto povzročal težave.
Ta sobotni podvig pa je pustil posledice in v nedeljo le ni zmogla ponoviti vrhunske ravni. »Res sem se trudila po najboljših močeh, a to, da sem bila v soboto na nogah od jutra do devetih zvečer, je očitno vplivalo name. Lepo je bilo prejemati čestitke, zdi se mi, da sem se fotografirala vsaj s polovico navzočih na Pokljuki (smeh), razrezali smo torto, v vsem adrenalinu pa ni bilo mirnega spanca. Naslednji dan sem bila že ob 6. uri zjutraj budna,« je dejala in napovedala, da si bo po takšnem dosežku in prihodu domov vendarle privoščila kozarec penine ter misli usmerila k prihajajoči zadnji postaji sezone: ta teden od petka do nedelje v Oslu.
14 let in pol je naokrog od prestopa Jakova Faka iz hrvaške reprezentance k slovenski.