Pol leta špartanskega življenja

AGUASCALIENTES – Belgijski kolesar Victor Campenaerts je na velodromu Bicentenary poskrbel za nov rekord v vožnji na eno uro, nekoč eni najbolj prestižnih disciplin, ki spet pridobiva veljavo. V eni uri je prevozil kar 55,089 kilometra.
V 60. in 70. letih minulega stoletja je bila vožnja na eno uro na vrhuncu, rekordno znamko je leta 1972 postavil kanibal Eddy Merckx, ki je prevozil 49,431 km. Sledila so leta inovacij in preveč ohlapno določenih pravil Mednarodne kolesarske zveze (UCI), ki so vrhunec dosegla leta 1996 z vožnjo Chrisa Boardmana v položaju supermana, Britanec je takrat prevozil kar 56,375 km. Pri UCI so leta 2000 želeli narediti red in v pravila so zapisali, da je rekord lahko veljaven le na običajnem cestnem kolesu, priznali so Merckxovo znamko, vse druge pa izbrisali. S preveč nazadnjaškimi pravili je zanimanje za rekord zamrlo, obudili so ga šele leta 2014, ko je UCI kolesarjem dovolila, da lahko napadejo rekord s kolesi, ki jih tekmovalci uporabljajo na dirkališču. Prvi med velikimi v novi eri je bil Jens Voigt, ki je istega leta presegel mejo 50 kilometrov, odtlej do letošnjega poizkusa Campenaertsa smo spremljali še 17 poizkusov, najbolje pa se je odrezal sir Bradley Wiggins, ki je v Londonu prevozil 54,526 kilometra.

V prvem delu preveč optimističen

Campenaerts je evropski prvak v vožnji na čas in bronasti s SP v Innsbrucku, zato je bilo treba njegov poskus vzeti zelo zares. Belgijec je več kot pol leta sledil zelo zahtevnemu načrtu treninga, med drugim je vsak dan hodil spat ob osmih zvečer in se zbujal ob petih zjutraj, s pomočjo nutricionistov je imel do grama natančno odmerjen vsak obrok. Za naskok na rekord je izbral mehiško dirkališče v Aguacalientesu na 1800 metrih, kjer je zračni upor manjši, kisika v zraku pa je še vedno dovolj.
Campenaerts je začel hitro. »V prvem delu sem bil nekoliko preveč optimističen, vozil sem se nad 55 kilometri na uro, v srednjem pa sem še pravi čas potegnil ročno zavoro in prihranil dovolj, da sem na koncu lahko stopnjeval ritem. Res je bilo težko, povprečje je kazalo, da bom zelo blizu magični meji, na koncu je padlo 55 kilometrov in presrečen sem, da sem se postavil ob bok nekaterim največjim imenom v kolesarstvu,« je bil vesel 27-letni Belgijec. Wigginsov dosežek je bil tri leta nedosegljiv, vožnji Campenaertsa pa se je moral prikloniti tudi olimpijski prvak v kronometru iz Londona. Čas bo pokazal, kako dolgo bo na vrhu obstala Victorjeva znamka, že jeseni jo bo napadel vzhajajoči zvezdnik danskega kolesarstva ​Mikkel Bjerg.