Policist ga je pustil pri Ospu

Giro se ta konec tedna s 15. etapo od Gradeža do Gorice, ki bo potekala tudi v Goriških brdih in Novi Gorici, vrača v Slovenijo skoraj stoletje po tem, ko je ta dirka prvič prišla na slovensko ozemlje. Portorož je bil del Kraljevine Italije, ko je leta 1922 gostil cilj 2. etape s startom v Padovi (268 km) in začetek 3. etape s ciljem v Bologni (375 km). Ima pa rožnata dirka pri nas bogato zgodovino tudi v sodobnejših časih, v samostojni Sloveniji bo gostovala četrtič in, kot vse kaže, prihodnje leto petič.

»Gostovanja Gira v Ljubljani leta 1971, za katerim je stal nekdanji predsednik Kolesarske zveze Slovenije in prvi mož ljubljanske Astre Lojze Šavorn, se bežno spominjam. Sem pa bil zraven pri vseh drugih gostovanjih te dirke pri nas. Z Benom Hvalo sva sodelovala na kranjski dirki, ko je k meni pristopil z zamislijo, da bi Giro prišel v Slovenijo. Bil sem za to, zato sem stopil do tedanjega direktorja kranjskega zavoda za šport Boruta Farčnika in do Janeza Bohoriča, direktorja Save. Podprla sta projekt in sestavili smo odbor, katerega pobudnik je bil Hvala, predsednik Jelko Kacin, Farčnik je bil glavni za finance, jaz pa sem bil zadolžen za vse tehnične stvari.

V tej sestavi smo Giro trikrat pripeljali v Slovenijo,« je dejal Franc Hvasti, ki je trasiral slovenski del 12. (Bibione–Kranj, 204 km) in 13. etape (Kranj–Lienz, 234 km) leta 1994, 10. (Lido di Jesolo–Ljubljana, 212 km) in 11. etape (Bled–Gorica, 187 km) leta 2001 ter 14. (Trst–Pulj, 175 km) in 15. etape (Poreč–San Vendimiano, 234 km) leta 2004.

»Organizacija je povsem drugačna, če imaš start in cilj etape, kot če gre dirka samo čez tvoje ozemlje. Logistika je povsem drugačna, v letih 1994 in 2001 smo morali najti hotele za vse udeležence, imeli smo več kot 1800 redarjev ob trasi, to je bil velik zalogaj,« se priprave spominja 77-letni Hvasti, ki pravi, da dela in zapletov ni manjkalo.

Brez preverjanja na viadukt

»Zdaj, ko je minilo toliko časa, lahko razkrijem skrivnost iz leta 2004. Karavana je šla čez novi viadukt na Črnem Kalu in dogovorjeni smo bili, da bomo dirko zaustavili, če bi burja pihala z več kot 40 km/h. Odgovoren sem bil za to, da stanje na viaduktu preverim pred prihodom kolesarjev. Pri Ospu bi me moral ob cesti pobrati policist in odpeljati naprej, vendar me je prezrl in odpeljal mimo. Mimo mene je šla celotna karavana, zaustavil se je šele zadnji rešilec za njo. Vozniku sem razložil, kdo sem, in se skril zadaj. Med etapo se mi je uspelo presesti v drug avto in malo pred hrvaško mejo prehiteti karavano, tako da tega nihče ni opazil. Na srečo veter ni bil premočan in so šli kolesarji čez viadukt varno,« se nekdanji alfa in omega kranjskega kolesarstva spominja prigod z Gira.

Tokrat brez gledalcev

Giro 2021 v Slovenijo prihaja v drugačni režiji. Etapo je na pobudo slovitega zamejskega nogometnega strokovnjaka Edyja Reje in v sodelovanju s prireditelji v Novi Gorici in Goriških brdih v Slovenijo pripeljal Enzo Cainero, ki je pristojen za etape Gira v Furlaniji - Julijski krajini. Slovenski del tehnično vodi Rok Lozej.


»Priprave potekajo po načrtih, bo pa po zadnjem dogovoru to zaprta prireditev brez gledalcev. Obiskovalce Goriških brd in Nove Gorice, ki bodo ob trasi, prosimo, naj upoštevajo navodila policistov in redarjev,« je Lozej izpostavil razliko v primerjavi z gostovanji Gira v preteklosti. Ljubljansko etapo je leta 2001 spremljalo okoli 100.000 gledalcev. Gostovanje pa se pri nas obeta tudi prihodnje leto, vendar je projekt, ki ga tudi vodi Cainero, še zavit v tančico skrivnosti. »Vse je v povojih, v nedeljo se bomo bržkone dobili z direktorjem Gira Maurom Vegnijem in vse gre preko Enza, več vam ta čas ne morem povedati,« je še dejal Lozej.