Portugalec zmotno vrnil odpisana

Olimpijine sanje o nogometni ligi prvakov so bile res le sanje. Na prepričljiv način jih je z drugo zmago (1:0, Mauro Icardi 24.) razblinil turški prvak z dvajsetkrat večjo vrednostjo. Galatasaray se je izkazal kot izrazito neugoden nasprotnik v vseh prvinah nogometne igre, zaradi česar je skupnih 4:0 blizu realnega razmerja sil. Naslednja evropska ovira (Qarabag ali HJK Helsinki) v kvalifikacijah za evropsko ligo bo veliko bolj primerljiva in premagljiva.

O izkupičku iz dveh tekmah proti Galatasarayu in 180 različnih minut je podal oceno trener Joao Henriques.

»Odločale so podrobnosti. Posamična kakovost je naredila razliko, a si vsi naši fantje zaslužijo pohvale. Odigrali so zelo dobri tekmi, kar pomeni, da stopamo po pravi poti. Razvijamo se, rastemo. Liga prvakov je najzahtevnejše tekmovanje, Galatasaray ima kakovost, a mislim, da drugi poraz ni bil zaslužen. V dveh tekmah bi si zaslužili vsaj gol. Zdaj se bomo potegovali za evropsko ligo, zato se veselimo novih izzivov,« je povedal 50-letni strokovnjak.

Portugalčeva ocena je kar precej subjektivna, tekmi z Galatasarayem sta razkrila bistveno več, kot je želel ali upal. Njegov odziv je bil normalen, ni trenerja, ki bi se ob neuresničenih športnih ciljih rad soočil tudi s kritikami.

V obrambi šibki, v napadu nemočni

Olimpija je Valmiero preskočila zaradi objektivno večje kakovosti posameznikov in tudi moštva, boljšega Ludogorca – pri bolgarskem prvaku se po gladkem Olimpijinem porazu kar pošteno tolčejo po glavi, ker se zavedajo, da bi Galatasaray z njimi imel neprimerno težje delo – je presenetila v vseh delih. Na koncu je imela tudi zvrhano mero sreče. A tudi to ni skrilo, kje je najtanjša, najslabša in najmanj konkurenčna za malenkost boljšim tekmecem.

Henriques po šestih evropskih tekmah in treh prvenstvenih še ni odkril, kdo je št. 9, napadalec, ki je nevaren za tekmečevo obrambo in vratarja. Nekdo, ki išče priložnost, ki je sposoben steči v globino, se prerivati s obrambnimi hrusti, kar po pravilo tekmeci so, in se povrhu ujame s soigralci. Doslej je najbolj zaupal Mustafi Nukiću, izkušenemu napadalno usmerjenemu igralcu, ki pa je daleč od napadalca, ki osrečuje moštvo in najustvarjalnejše igralce (Svit Sešlar). Res zanimivo je, da Admir Bristrić, 20-letni Bošnjak z močjo in tudi več hitrosti, ni izbira št. 1. Je Olimpijin igralec in prodajni potencial. Drugi igralec, ki sili v ospredje, a ne prinaša dodane vrednosti, je marljivi Ivan Posavec. Toda od vsepovsod prisotnega igralca ni prav veliko koristi. Za Nukića in Posavca velja, da dajeta od sebe vse, kar lahko, in jima ni mogoče očitati pomanjkanje želje in borbenosti.

Združuje ju tudi Albert Riera. Španec je s svojimi igralskimi izkušnjami, česar bolj enosmerni Henriques nima, presodil, da z njima ne morejo napredovati najbolj ustvarjalni in nadarjeni posamezniki, boljše ni niti moštvo.

Po šestih evropskih tekmah denarni izkupiček že presega dva milijona € z vsemi možnimi dodatki brez nagrade za konferenčno ligo.