Potrebujemo natančnost, spretnost, srečo
Koprsko nogometno vstajenje v minuli sezoni je bila ena od prijetnejših plati slovenske lige, četudi so se po hudem boju na Bonifiki zadovoljili le z eno lovoriko, s pokalno. V pestrem organizacijskem mozaiku kluba ima eno od glavnih vlog eden najbolj usposobljenih slovenskih nogometnih operativcev Oliver Bogatinov.
Vaduz je v drugem krogu kvalifikacij za konferenčno ligo prva evropska ovira, najbrž ne zadnja?
»Tekmec je na papirju premagljiv, a našo vlogo favoritov bo treba potrditi še na igrišču.«
Kako ocenjujete delo trenerja Zorana Zeljkovića?
»Veseli me, ker zna ohraniti ravnotežje in sodeluje. Ima dnevno komunikacijo z vsemi akterji, prisluhne vsakomur, a ohranja svoj pečat. To je veličina, ki jo dopolnjuje še trma za izpeljavo svojih zamisli.«
Lanska koprska selekcija je razkrila, da je tudi v SNL mogoče najti igralce, ki imajo dodano vrednost ali pa so bili neizkoriščeni. Kako kaže letošnja selekcija?
»S prihodoma Michaela Pavlovića in Žana Benedičiča smo pri koncu, a finiš selekcioniranja bo napet, ker ni lahko nadomestiti Lamina Colleyja, najti zamenjavo za izkušnje in pripadnost Ivice Guberca. Osredotočeni smo na izbiro napadalca, pri čemer pa moramo biti ne le natančni pri oceni, kateri kandidat je najustreznejši, temveč tudi spretni in srečni. Zanimajo nas štirje napadalci, enega potrebujemo, za drugega bi morali še kje postrgati.«
Veljate za zagovornika odprte lige in trdite, da tujci ne zavirajo razvoja mladih.
»Delujem v Sloveniji, a hkrati si želim, da slovenska liga ni sestavljena izključno iz slovenskih fantov. Če je kakšna liga za mlade, potem je to slovenska. Je tretja najmlajša v Evropi. Z globalizacijo se samo pridobiva, a je res, da zaostajamo po kakovosti dela. Mimogrede, samo v Avstriji igra več kot 120 slovenskih nogometašev. Pri NZS so dejavni, a z napačnim izhodiščem. Če želimo dati še več priložnosti mladim v mladi prvi ligi, potem jo povečajmo na 14, 16 klubov.«
Je slovenski nogomet razpet med širino in kakovostjo? Mar ni obojega premalo?
»Selektivna baza ni tako majhna, velja pa razmisliti o tem, kako vzgojiti kakovostne igralce, ki bodo konkurenčni. Zagovarjam tezo, da je treba igralca vzgajati za mednarodni trg. Na takšen način, da bo pri dvajsetih letih pripravljen za odhod v tujino, kjer se bo razvil v kakovostnega reprezentanta. Ključno je, kako bomo vzgojili, usposobili in pripravili mladince ali kadete za mednarodni trg. Povedal bom drugače, Josip Iličić ne bi bil tako sijajen, če v serie A ne bi odigral več kot 200 tekem.«
Vas je reprezentančni podaljšek sezone s selektorskim vložkom spodbudil k bolj analitični oceni?
»Igrajo naj najboljši in tisti, ki so v najboljši formi. Skozi mikrocikluse je treba vselej najti najboljšo rešitev. Pri nas je javnost v prejšnjih kvalifikacijah za SP grešila v ocenah. Če bi jasno in glasno povedali, da je bilo četrto mesto v skupini neuspeh, bi imeli boljše izhodišče za naprej in predvsem realnejše. Neuspeh v normalnih državah pomeni selektorjevo slovo. V slovenskem primeru bi lahko rekli tudi tako, da je Matjaž Kek še vedno najboljši, in zato nadaljujemo z njim.«
