Proti Švici motiv več za Ano Abina

Niti na eni tekmi od dosedanjih štirih na evropskem prvenstvu slovenske rokometašice niso razočarale navijačev. Ravno nasprotno, tudi ob porazih proti Norveški in Nizozemski so navdušile s pristopom in igrivostjo. Danes bodo želele vpisati prvi točki v glavnem delu turnirja na Dunaju, kjer se bodo ob 15.30 pomerile s Švico. Veliko bo odvisno od dnevne forme Ane Abina, ene izmed zgolj šestih igralk, ki so nastopile na olimpijskih igrah v Parizu.

Četrtkov poraz z Nizozemsko z 22:26 je potrdil, da reprezentanco Dragana Adžića preveva pozitivna energija. Malce skeli le tistih 13 črnih minut, v katerih so Slovenke zapravile vse, kar so si prigarale v 38. minutah. Ko so povedle s 16:15 in 17:16, so se roke zatresle in tekmice so z delnim izidom 5:0 odločile tekmo.

Danes proti Švici bo edina tekma glavnega dela, na kateri Slovenke ne bodo v vlogi avtsajderk, sledita namreč močni Danska in Nemčija. »Zavedamo se, da proti Švici lahko igramo. So pa Švicarke podobno kot mi malce presenetile. So neugodne, hitre, ne poznamo jih dobro. So pa premagljive, če bomo igrale kot doslej, bile agresivne v obrambi in prišle do nekaj lahkih golov, se nimamo česa bati in si lahko obetamo pozitiven rezultat,« je optimistična igralka iz Mirne, od koder prihajata tudi sestra Ema in vratarka Maja Vojnović.

V Parizu je dosegla osem golov na petih tekmah, tukaj že 20 na štirih. Za Tjašo Stanko je druga strelka v ekipi in se je še z večjimi črkami zapisala na rokometni zemljevid. Klica iz tujine se ne bi branila, čeprav ima pogodbo z matičnim Krimom Mercatorjem do leta 2026. »Zagotovo so vrata odprta tudi za tujino. Na Krimu sem sicer zadovoljna, mogoče bom zdaj zaradi dobrih iger na EP dobila več samozavesti in tudi več priložnosti,« bo 27-letna leva zunanja igralka morda pod novim trenerjem imela več minut tudi v ligi prvakinj. Ima najmočnejši strel pri Slovenkah, najhitrejši je meril 103,18 km/h.

Po zmagi na lučke

Dunaj je bil želja vseh, a prizna, da ji je bilo na Tirolskem bolj všeč. »Ko se pogovarjamo s 'puncami', nam je bilo bolje v Innsbrucku. Bila je narava, imele smo razgled na gore. Bilo je bolj sproščeno, tudi hotel je bil manjši in dvorana bolj domača. Tudi Dunaj je lepo mesto, zanimiv. Morda se bo našel čas, da gremo v središče pogledat lučke,« pove Ana, ki bi se ji po morebitni današnji zmagi prileglo tudi malce večerne sprostitve.

Tudi tokrat je z njo dve leti mlajša sestra Ema, prav tako članica Krima. »Seveda sva 'cimri'. Imam čast, da imam lahko ob sebi sestro. Druga drugi sva v veliko oporo, v življenju sva prestali že marsikaj težkega. Veliko mi pomeni, da jo imam tukaj ob sebi. Ko je kateri hudo, ji da druga spodbudne besede in vse je lažje,« sestrska ljubezen vlada med Ano in Emo, ki bosta imeli danes v mestni dvorani tudi navijače: »Pride mami in moj fant, tako da se res veselim.«