Rad se dokazuje sebi v ringu in glasbi
Težkokategornik Luka Podkrajšek se bo v nedeljo v Tivoliju boril za pas WFC.
Odpri galerijo
Luka Podkrajšek je mož z mnogo talenti. Kdo ve, kje bi bil zdaj in kaj bi počel danes, če si v otroštvu ne bi huje poškodoval roke. Zaradi zapletenega zloma je namreč dolgo ni mogel iztegniti, in zaradi tega je slednjič prenehal igrati rokomet. Kdor ga pozna od mladih nog, pravi, da je bil zelo nadarjen rokometaš. Potem se je dolgo iskal in se slednjič našel v mešanih borilnih športih (MMA).
»Že od nekdaj sem se navduševal nad kontaktnimi športi, kakršen je tudi rokomet, ki je v osnovi zelo grob. A ko na igrišču narediš prekršek in greš čez rob, dobiš rdeči karton. V ringu ali kletki se takrat, ko se v rokometu ali katerem drugem športu vse skupaj konča, šele zares začne. Za borilne športe sem se v prvi vrsti odločil zaradi adrenalina, ki spremlja dvoboje, povrhu rad preizkušam svoje meje in se dokazujem samemu sebi,« je 30-letni borec iz Šmartnega pri Litiji, ki se bo pojutrišnjem v glavnem obračunu spektakla WFC Brave v Tivoliju udaril za pas v težki kategoriji z Viktorjem Vasićem iz BiH, povedal o tem, kaj je pretehtalo v korist MMA.
Ob Podkrajšku bodo v tivolsko kletko pojutrišnjem od naših borcev stopili tudi Monika Kučinič, Jakob Nedoh, Bojan Kosednar, Matjaž Vičar ter Marko Drmonjič in Matej Plavec, ki se bosta med seboj spoprijela v slovenskem dvoboju. Razburljive obračune obljubljajo tudi Hrvat Ivica Trušček ter Američana Phil Hawes in Zach Makovsky.
Da gre za izjemno zahteven šport, se vsakič znova prepriča na treningu (v klubu Black Box ter pri trenerjih za tajski boks Franciju Grajšu v Nak Muayu in Mirku Vorkapiću v T'n'T Gymu, pri mojstru za jiu-jitsu Tonetu Vrhovcu in trenerju za moč Simonu Grižonu), kako brutalen je, pa je na lastni koži občutil v vseh treh dosedanjih profesionalnih borbah, ki jih je v svojo korist odločil s prekinitvijo. »V prvi sem Srbu Đorđeju Jovičiću zlomil spodnjo čeljust, v drugi mi je Libanonec Mike Azab prelomil ščitnik za mednožje, v tretji pa sem si proti Tadeju Dajčmanu zlomil dlančno kost na desni roki,« je naštel Podkrajšek in pristavil, da 100-kilogramskega tekmeca, ki prav tako trdo trenira, pač težko onesposobiš (kar je namen borilnih športov) z besedami.
Ob športu in šahu pomembno vlogo v njegovem življenju igra glasba (kot LP je izdal že dve plošči v hiphopu), zdaj se je kot samouk vrgel še v produkcijo elektronske glasbe. Uživa v pisanju različnih tekstov (rad bi ustvaril dober scenarij), spogleduje pa se tudi z igralstvom. Leta 2015 je v Los Angelesu opravil kratek tečaj igre, je zaupal 186 cm visoki in 105 kg težki Šmarčan, ki ima od lani tudi licenco za osebnega trenerja. Za konec se je vrnil k nedeljskemu obračunu z Vasićem in presenetil z napovedjo. »Tekmecu bi dal 70 odstotkov možnosti za zmago, sebi pa le 30. Viktor je pač višji in izkušenejši od mene,« je ocenil Podkrajšek in pribil, da ljudje pogosto prehitro kritizirajo poražence, saj največkrat ne poznajo ozadja. Zato jim ob tej priložnosti sporoča citat iz ene svojih pesmi: »Ne rabim svetovalcev, gurujev, life coachev, še najbolj boš pomagal, če za par minut boš molčal.«
»Že od nekdaj sem se navduševal nad kontaktnimi športi, kakršen je tudi rokomet, ki je v osnovi zelo grob. A ko na igrišču narediš prekršek in greš čez rob, dobiš rdeči karton. V ringu ali kletki se takrat, ko se v rokometu ali katerem drugem športu vse skupaj konča, šele zares začne. Za borilne športe sem se v prvi vrsti odločil zaradi adrenalina, ki spremlja dvoboje, povrhu rad preizkušam svoje meje in se dokazujem samemu sebi,« je 30-letni borec iz Šmartnega pri Litiji, ki se bo pojutrišnjem v glavnem obračunu spektakla WFC Brave v Tivoliju udaril za pas v težki kategoriji z Viktorjem Vasićem iz BiH, povedal o tem, kaj je pretehtalo v korist MMA.
Ob Podkrajšku bodo v tivolsko kletko pojutrišnjem od naših borcev stopili tudi Monika Kučinič, Jakob Nedoh, Bojan Kosednar, Matjaž Vičar ter Marko Drmonjič in Matej Plavec, ki se bosta med seboj spoprijela v slovenskem dvoboju. Razburljive obračune obljubljajo tudi Hrvat Ivica Trušček ter Američana Phil Hawes in Zach Makovsky.
Da gre za izjemno zahteven šport, se vsakič znova prepriča na treningu (v klubu Black Box ter pri trenerjih za tajski boks Franciju Grajšu v Nak Muayu in Mirku Vorkapiću v T'n'T Gymu, pri mojstru za jiu-jitsu Tonetu Vrhovcu in trenerju za moč Simonu Grižonu), kako brutalen je, pa je na lastni koži občutil v vseh treh dosedanjih profesionalnih borbah, ki jih je v svojo korist odločil s prekinitvijo. »V prvi sem Srbu Đorđeju Jovičiću zlomil spodnjo čeljust, v drugi mi je Libanonec Mike Azab prelomil ščitnik za mednožje, v tretji pa sem si proti Tadeju Dajčmanu zlomil dlančno kost na desni roki,« je naštel Podkrajšek in pristavil, da 100-kilogramskega tekmeca, ki prav tako trdo trenira, pač težko onesposobiš (kar je namen borilnih športov) z besedami.
Ob športu in šahu pomembno vlogo v njegovem življenju igra glasba (kot LP je izdal že dve plošči v hiphopu), zdaj se je kot samouk vrgel še v produkcijo elektronske glasbe. Uživa v pisanju različnih tekstov (rad bi ustvaril dober scenarij), spogleduje pa se tudi z igralstvom. Leta 2015 je v Los Angelesu opravil kratek tečaj igre, je zaupal 186 cm visoki in 105 kg težki Šmarčan, ki ima od lani tudi licenco za osebnega trenerja. Za konec se je vrnil k nedeljskemu obračunu z Vasićem in presenetil z napovedjo. »Tekmecu bi dal 70 odstotkov možnosti za zmago, sebi pa le 30. Viktor je pač višji in izkušenejši od mene,« je ocenil Podkrajšek in pribil, da ljudje pogosto prehitro kritizirajo poražence, saj največkrat ne poznajo ozadja. Zato jim ob tej priložnosti sporoča citat iz ene svojih pesmi: »Ne rabim svetovalcev, gurujev, life coachev, še najbolj boš pomagal, če za par minut boš molčal.«