Razkrivanje, kaj čaka Slovence

Slovenski nogometni reprezentanti in selektor Matjaž Kek bodo že nocoj izvedeli, kaj in koliko zmorejo v tretji izvedbi lige narodov in predvsem, kaj jih čaka v nedeljo v Beogradu ter v četrtek v Oslu. Srbija in Norveška si ne bi mogli biti bolj različni v pojmovanju nogometa in tudi razumevanja življenjskih prioritet. A v nasprotju s splošnim prepričanjem sta si bliže po talentu. Srbski selektor Dragan Stojković je po zahodnih merilih reprezentanco popeljal v Katar in med njimi so glavna vodila maksimalna disciplina zunaj igrišča, upoštevanje selektorjevega reda, spoštovanje tekmecev in ponižnost. Sliši se lahko, toda legendarni Piksi, eden od zadnjih sinov Ivice Osima, ki je prevzel reprezentančno dirigentsko paličico (Siniša Mihajlović se ni obnesel na srbski klopi, dve leti starejši Srečko Katanec je že selektorski veteran, prav tako bošnjaška izbranca Safet Sušić in Mehmed Baždarević; vsi ti so nekoč tvorili jedro zadnje jugoslovanske, Osimove selekcije), je s trdo roko izbil iz glav značilno domišljavost o najboljših in najbolj nadarjenih. Četudi brez najdražjega srbskega igralca, poškodovanega napadalca Juventusa Dušana Vlahovića, so Piksijevi cilji jasni.

»Ne zanima me, kaj drugi mislijo, pomembno je, kaj mislimo mi in kaj zmoremo. Če smo za nekatere favoriti, to pomeni, da nas cenijo. A mi nismo nič večji favoriti od drugih tekmecev,« je nesporna avtoriteta pojasnil srbski javnosti, v kakšni značajski podobi bodo videli svoje junake. »Ni dvoma o tem, da so Norvežani zelo zahtevni tekmeci s posamezniki svetovne klase. Erling Håland, kdo je to? Fantastičen igralec, neverjeten je,« je poudaril Stojković, ki Slovenije še nima v načrtih, a ne beži od tega, da je, zaradi kakovosti, ki jo premorejo Srbi, prvo mesto v skupini najpomembnejši cilj.

Potujoči cirkus

V nasprotju s srbskim kolegom, ki je v kratkem obdobju vzpostavil moštveni duh in izkoristil nadarjenost, ima norveški selektor Ståle Solbakken zahtevno nalogo. Na zunaj se zdi lahka, ker Norvežani že vse od sijajnega rodu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja (Tore André Flo, Ole Gunnar Solskjær, Henning Berg ...) niso imeli tako nadarjenih igralcev, toda kako izjemen talent Erlinga Hålanda uglasiti v strahospoštovano in uspešno moštvo. To je zaradi Hålandove vloge globalnega zvezdnika reprezentanco delno spremenilo v potujoči cirkus. Za izbrano vrsto, ki si je bila vedno zelo blizu z navijači, je Hålandova slava lahko moteča. Druženja in stiki bodo omejeni. Solbakken je vprašanje, kdo je kdo v reprezentanci, rešil tako, da je za kapetana in vodjo vzgajal drugega čudežnega fanta, Martina Ødegaarda. Nocoj bo kljub 23 letom Arsenalov organizator igre igral že 40. tekmo za reprezentanco A.