VUELTA
Roglič in Pogačar proti Kolumbijcu s Triglava
Slovenca bosta morala za rdečo in belo majico ugnati Miguela Angela Lopeza. Tega so zaradi poguma, ki ga je pokazal leta 2011, začeli klicati Superman.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Primož Roglič in Tadej Pogačar te dni na dirki po Španiji navdušujeta kolesarski svet, saj krojita vrh v skupnem seštevku, ki si ga delita s številnimi kolumbijskimi kolesarji. Med njimi je največ – že dvakrat je oblekel rdečo majico vodilnega – doslej pokazal Miguel Angel Lopez, ki ga, sodeč po vzdevku Superman, ne bo lahko ugnati.
Slovenski ljubitelji kolesarstva so vročekrvno naravo 25-letnega Južnoameričana spoznali že med letošnjim Girom. Podobe s prvih kilometrov ciljnega vzpona predzadnje, 20. etape so obšle svet. Slovenski navijač je preveč zagreto navijal za Roglo, trčil v kolumbijskega asa in ga zrušil na tla. Kolesar takrat ni izgubil le možnosti, da bi se boril za etapno zmago, temveč tudi živce. Lopez je nespametnemu Slovencu prisolil par klofut in jo odnesel brez kazni, čeprav je v pravilih zapisana tudi nedotakljivost navijačev ob cesti.
A že dolgo pred tem je bilo jasno, da z Lopezom ni šale, da je nepopustljiv borec ne glede na ceno, ki jo lahko plača. Prav zaradi nepopustljivosti in bojevitosti je dobil vzdevek po največjem med superjunaki. »Zgodba je dolga, če povem na kratko, v Sogamosu so mi poskušali ukrasti kolo in jaz sem se branil, kot bi to storil vsak v mojem položaju. Zaradi poguma, ki sem ga pokazal pri tem pripetljaju, so me začeli klicati Superman,« je v enem od intervjujev razložil Lopez, ki je bil ob napadu leta 2011, ko je bil star 17 let, pogumen, a tudi nespameten. Napadalca sta imela hladno orožje, enega je mladi kolesar razorožil, drugi ga je trikrat zabodel v nogo. Lopez je ostal brez kolesa, ogrožena pa je bila tudi njegova kariera, a je velik zalet dobila leta 2014, ko je zmagal na dirki Tour de l'Avenir, dirki po Franciji za mlade kolesarje, na kateri je bil lani najboljši Pogačar.
Če bo želel Roglič osvojiti rdečo majico za zmago v skupnem seštevku, Pogačar pa belo za najboljšega kolesarja do 25 let, bosta morala za seboj med drugimi pustiti tudi Kolumbijca, ki je trdega uveljavljanja bržkone vajen že od mladih nog, saj ima še šest bratov in sester. Njegova šibka točka je vožnja na kronometer, v kateri v karavani Vuelte bržčas ni močnejšega od Rogliča, ki bi lahko v 10. etapi, ko je na sporedu 36,2 km dolga ura resnice, lahko pridobil veliko časa. »Bomo videli, kako se bo razpletlo in katero strategijo bomo potem ubrali. Znamo se braniti in tudi napadati,« se Lopez nadeja, da ga Slovenca ne bosta sklatila z vrha razpredelnice.
Slovenski ljubitelji kolesarstva so vročekrvno naravo 25-letnega Južnoameričana spoznali že med letošnjim Girom. Podobe s prvih kilometrov ciljnega vzpona predzadnje, 20. etape so obšle svet. Slovenski navijač je preveč zagreto navijal za Roglo, trčil v kolumbijskega asa in ga zrušil na tla. Kolesar takrat ni izgubil le možnosti, da bi se boril za etapno zmago, temveč tudi živce. Lopez je nespametnemu Slovencu prisolil par klofut in jo odnesel brez kazni, čeprav je v pravilih zapisana tudi nedotakljivost navijačev ob cesti.
A že dolgo pred tem je bilo jasno, da z Lopezom ni šale, da je nepopustljiv borec ne glede na ceno, ki jo lahko plača. Prav zaradi nepopustljivosti in bojevitosti je dobil vzdevek po največjem med superjunaki. »Zgodba je dolga, če povem na kratko, v Sogamosu so mi poskušali ukrasti kolo in jaz sem se branil, kot bi to storil vsak v mojem položaju. Zaradi poguma, ki sem ga pokazal pri tem pripetljaju, so me začeli klicati Superman,« je v enem od intervjujev razložil Lopez, ki je bil ob napadu leta 2011, ko je bil star 17 let, pogumen, a tudi nespameten. Napadalca sta imela hladno orožje, enega je mladi kolesar razorožil, drugi ga je trikrat zabodel v nogo. Lopez je ostal brez kolesa, ogrožena pa je bila tudi njegova kariera, a je velik zalet dobila leta 2014, ko je zmagal na dirki Tour de l'Avenir, dirki po Franciji za mlade kolesarje, na kateri je bil lani najboljši Pogačar.
Rodil se je 2858 metrov visoko
Kolumbijca, ki bi se na Triglavu počutil kot doma (njegov rojstni kraj Pesca leži 2858 metrov visoko), je pod svoje okrilje vzela kazahstanska ekipa Astana, v dresu katere poskuša zdaj prikolesariti do svoje prve končne zmage na tritedenski dirki. Tako kot Roglič, ki je bil na letošnjem Giru tretji, je že stal na zmagovalnem odru. Lani je dvakrat osvojil tretje mesto, najprej na Giru, nato še na Vuelti.Če bo želel Roglič osvojiti rdečo majico za zmago v skupnem seštevku, Pogačar pa belo za najboljšega kolesarja do 25 let, bosta morala za seboj med drugimi pustiti tudi Kolumbijca, ki je trdega uveljavljanja bržkone vajen že od mladih nog, saj ima še šest bratov in sester. Njegova šibka točka je vožnja na kronometer, v kateri v karavani Vuelte bržčas ni močnejšega od Rogliča, ki bi lahko v 10. etapi, ko je na sporedu 36,2 km dolga ura resnice, lahko pridobil veliko časa. »Bomo videli, kako se bo razpletlo in katero strategijo bomo potem ubrali. Znamo se braniti in tudi napadati,« se Lopez nadeja, da ga Slovenca ne bosta sklatila z vrha razpredelnice.