KOLESARSTVO
Roglič se je vpisal v Merckxov klub
Zasavski as kot za stavo postavljal nove mejnike. Nairo Quintana je zaostal za debele tri minute.
Odpri galerijo
PAU – »Roglič bo prvi, jaz bom tik za njim,« je bila smela napoved Tadeja Pogačarja pred 10. etapo dirke po Španiji, 36,2 km dolgo vožnjo na čas. In mladi Komendčan se vsaj glede Rogliča ni zmotil. Ura resnice je bila boleča za Zasavčeve tekmece, ki so nemočno spremljali, kako je oddrvel etapni zmagi in rdeči majici nasproti. Nekaj časa je dišalo po dvojni slovenski zmagi.
Roglič, ki je etapo začel v zeleni opravi najboljšega po etapnih uvrstitvah (bila je sicer v lasti Kolumbijca Naira Quintane, ki je imel tudi rdečo majico vodilnega na dirki), je v dobre tri četrt ure za šalo postavljal nove mejnike. V cilju je prvič oblekel rdečo majico in jo dodal svoji zbirki rožnatih majic z letošnjega Gira, na katerem je vodil pet dni. Včeraj je sicer postal drugi Slovenec na čelu največje španske dirke. To je dvakrat uspelo Janiju Brajkoviču, najprej leta 2006, ko je bila majica vodilnega še zlate barve, in nazadnje leta 2013 po zmagi njegove ekipe Astana v uvodni vožnji na kronometer.
Večjo zgodovinsko težo ima drugi mejnik, Roglič je postal prvi slovenski kolesar z etapnimi zmagami na vseh treh tritedenskih dirkah. Na Giru je bil kar trikrat najboljši v vožnji na kronometer (enkrat leta 2016 in dvakrat letos), na Touru je lani in predlani dobil po eno gorsko etapo, temu je na francoskih cestah (10. etapa je potekala pri španskih vzhodnih sosedih) dodal še krstno zmago na Vuelti. Kot 99. v zgodovini se je pridružil klubu zmagovalcev na vseh grand tourih, v katerem je na 1. mesto kdo drug kot veliki Eddy Merckx s 64 etapnimi zmagami.
Roglič, ki jih ima zdaj vse skupaj šest, se s tovrstno statistiko ne ubada pretirano. Bolj ga je zanimala časovna škoda, ki so jo utrpeli njegovi tekmeci v boju za končno zmago 15. septembra v Madridu. Najslabše jo je odnesel Quintana, ki je upal, da se bo njegov zaostanek za slovenskim zvezdnikom gibal okoli poldruge minute, zaostal pa je kar za 3:06! V etapi se je Rogliču najbolj približal Avstralec Patrick Bevin (25 sekund zaostanka), med tekmeci za vrh v skupnem seštevku pa Pogačar (1:29), ki je končal na 11. mestu, čeprav je bil na prvem merjenju vmesnega časa po 1,9 km na drugem mestu. Alejandro Valverde je izgubil 1:38, Miguel Angel Lopez pa okrogli dve minuti.
»V vožnji na kronometer želiš vedno iti kar se da hitro, zadovoljen sem s prikazanim. Vseskozi sem pritiskal na vso moč, bilo je dovolj za zmago,« je v cilju, kjer sta ga pričakala njegova Lora in njun prvorojenec, povedal Roglič. Otepal pa se je napovedi konca dirke. Na vprašanje, ali je danes že dobil Vuelto, je dejal: »Zmagal sem danes, do Madrida je še dolga pot.«
»Etapa je bila zelo zahtevna, dobro sem se počutil in šel sem na vso moč, zadovoljen sem z doseženim. Na drugem vzponu sem imel težave, nato sem spet lahko nadaljeval v svojem ritmu,« pa je svoj nastop strnil Pogačar.
Stanje v skupnem seštevku: 1. Roglič, 2. Valverde z zaostankom 1:52, 3. Lopez (2:11), 4. Quintana (3:00), 5. Pogačar (3:05). Napoved Rogličeve končne zmage in Pogačarjeve uvrstitve na oder za zmagovalce?
Roglič, ki je etapo začel v zeleni opravi najboljšega po etapnih uvrstitvah (bila je sicer v lasti Kolumbijca Naira Quintane, ki je imel tudi rdečo majico vodilnega na dirki), je v dobre tri četrt ure za šalo postavljal nove mejnike. V cilju je prvič oblekel rdečo majico in jo dodal svoji zbirki rožnatih majic z letošnjega Gira, na katerem je vodil pet dni. Včeraj je sicer postal drugi Slovenec na čelu največje španske dirke. To je dvakrat uspelo Janiju Brajkoviču, najprej leta 2006, ko je bila majica vodilnega še zlate barve, in nazadnje leta 2013 po zmagi njegove ekipe Astana v uvodni vožnji na kronometer.
Večjo zgodovinsko težo ima drugi mejnik, Roglič je postal prvi slovenski kolesar z etapnimi zmagami na vseh treh tritedenskih dirkah. Na Giru je bil kar trikrat najboljši v vožnji na kronometer (enkrat leta 2016 in dvakrat letos), na Touru je lani in predlani dobil po eno gorsko etapo, temu je na francoskih cestah (10. etapa je potekala pri španskih vzhodnih sosedih) dodal še krstno zmago na Vuelti. Kot 99. v zgodovini se je pridružil klubu zmagovalcev na vseh grand tourih, v katerem je na 1. mesto kdo drug kot veliki Eddy Merckx s 64 etapnimi zmagami.
Roglič, ki jih ima zdaj vse skupaj šest, se s tovrstno statistiko ne ubada pretirano. Bolj ga je zanimala časovna škoda, ki so jo utrpeli njegovi tekmeci v boju za končno zmago 15. septembra v Madridu. Najslabše jo je odnesel Quintana, ki je upal, da se bo njegov zaostanek za slovenskim zvezdnikom gibal okoli poldruge minute, zaostal pa je kar za 3:06! V etapi se je Rogliču najbolj približal Avstralec Patrick Bevin (25 sekund zaostanka), med tekmeci za vrh v skupnem seštevku pa Pogačar (1:29), ki je končal na 11. mestu, čeprav je bil na prvem merjenju vmesnega časa po 1,9 km na drugem mestu. Alejandro Valverde je izgubil 1:38, Miguel Angel Lopez pa okrogli dve minuti.
»V vožnji na kronometer želiš vedno iti kar se da hitro, zadovoljen sem s prikazanim. Vseskozi sem pritiskal na vso moč, bilo je dovolj za zmago,« je v cilju, kjer sta ga pričakala njegova Lora in njun prvorojenec, povedal Roglič. Otepal pa se je napovedi konca dirke. Na vprašanje, ali je danes že dobil Vuelto, je dejal: »Zmagal sem danes, do Madrida je še dolga pot.«
»Etapa je bila zelo zahtevna, dobro sem se počutil in šel sem na vso moč, zadovoljen sem z doseženim. Na drugem vzponu sem imel težave, nato sem spet lahko nadaljeval v svojem ritmu,« pa je svoj nastop strnil Pogačar.
Stanje v skupnem seštevku: 1. Roglič, 2. Valverde z zaostankom 1:52, 3. Lopez (2:11), 4. Quintana (3:00), 5. Pogačar (3:05). Napoved Rogličeve končne zmage in Pogačarjeve uvrstitve na oder za zmagovalce?
Priložnost za Novaka in PibernikaV prvih desetih dnevih Vuelte so vidne vloge igrali Primož Roglič, Tadej Pogačar in Luka Mezgec. Slabše viden je bil slovenski dvojec pri ekipi Bahrain Merida Domen Novak in Luka Pibernik. Če imata dovolj moči, bi se jima lahko priložnost za dober rezultat ponudila v današnji 180 km dolgi 11. etapi od Saint Palaisa do Urdaxa. Trasa bo karavano peljala iz Francije nazaj v Španijo, s tremi lažjimi gorskimi cilji (dva tretje kategorije in eden druge kategorije) je premalo zahtevna za boj v skupnem seštevku in preveč zahtevna za sprinterje. Pisana je na kožo ubežnikom, z namenom, da bi ujela pravi pobeg, pa sta v Španijo odšla tudi Novak in Pibernik.