Roglič tretji snubec Julije v Veroni

VERONA – Naskok Primoža Rogliča na zmago na kolesarski dirki po Italiji se je v zadnjem tednu ponesrečil, dirka pa bo šla kljub temu v zgodovino kot najboljša za Slovence doslej. Za to so poskrbeli tudi številni navijači, a so ob tem zakuhali dva incidenta, ki na Slovenijo mečeta slabo luč. V zadnjih treh tednih sta Roglič in Jan Polanc poskrbela za kolesarsko evforijo, kakršne v Sloveniji še nismo videli. Dve etapni zmagi na kronometrih Zasavca pa dve rožnati majici Polanca, boj za vrh v vsaki etapi in predvsem nepopustljiva borbenost tudi navzlic padcem in težavam so navdušili Slovence, da so minuli konec tedna preplavili italijanske ceste. Prišli so podpret Rogliča, čeprav se zadnji teden ni odvijalo po slovenskih načrtih. Že pred sobotno kraljevsko etapo v Dolomitih z več kot 5000 višinskimi metri je bilo bolj ko ne jasno, da več kot dveh minut zaostanka za Richardom Carapazom v zadnjih dveh dneh Gira Roglič ne bo mogel nadomestiti. Ostal mu je boj z Vincenzom Nibalijem in Mikelom Lando za mesto na stopničkah v Veroni.

Najprej zastave, nato incidenti

Slovenski navijači so Rogliča, Polanca in Grego Boleta že na startu v Feltreju podprli z brezštevilnimi slovenskimi zastavami, slišati je bilo Golico in Kdor ne skače, ni Sloven'c! Na najtežjem vzponu na Passo Manghen v prvi polovici etape je bil slovenski ovinek, odločalo pa se je na zadnjih dveh vzponih, kjer je Rogliču zmanjkalo moči, da bi sledil tempu najboljših, saj sta bila Landa in Nibali zelo agresivna. Hitro je postalo jasno, da se bo Nibali utrdil na drugem mestu, zaostanek za Lando pa je Roglič omejil in po predzadnji etapi bi moral za njim zaostajati za 13 sekund, ki bi bile na kronometru v Veroni povsem ulovljive. Takrat se je pokazala temna plat preveč evforičnih slovenskih navijačev, večina jih kolesarske dirke ni bila vajena spremljati v živo, zato jim je manjkalo poznavanja osnovnega navijaškega bontona, ki pa bi, roko na srce, moralo biti samoumevno. Eden od preveč zagretih gledalcev je Rogliča na predzadnjem vzponu kar deset sekund potiskal, vse to so spremljale kamere in sledila je sodniška kazen, Rogliču so dosodili deset sekund pribitka, glede na pravila bi se lahko končalo še slabše. Še večjo neumnost si je privoščil slovenski navijač na zadnjem vzponu, ki je tekel ob Rogliču, nato pa se je spotaknil in na tla zbil Miguela Angela Lopeza ter mu odvzel možnosti vsaj za etapno zmago. Kolumbijcu je (upravičeno) počil film, Slovenci pa so bili spet v središču pogovorov mednarodnih novinarjev, a žal iz napačnih razlogov. V nedeljo je Roglič dokončal delo, nadomestil je 23 sekund zaostanka za Lando in Giro končal na tretjem mestu. To so bile prve slovenske stopničke na tritedenski dirki, v primerjavi z lanskim Tourom je naredil še korak naprej in poskrbel za zgodovinski uspeh, katerega pomen bomo spoznali šele v prihodnjih tednih in tudi letih. Ko potegnemo črto pod Giro, ga lahko označimo za slovensko dirko presežkov, ki ji je v samem zaključku malce zmanjkalo, da bi bila popolna. Tako iz tekmovalnega kot iz navijaškega vidika. Skupno zmago na Giru je dosegel Ekvadorec Richard Carapaz, na koncu je imel 1:05 minute prednosti pred Italijanom Vincenzom Nibalijem, zaostanek skupno tretjega Primoža Rogliča je bil 2:30 minute. Četrti Španec Landa je skupno za Zasavcem zaostal za osem sekund. Zadnjo, 21. etapo, vožnjo na čas v Veroni v dolžini 17 km, je sicer dobil Američan Chad Haga, tri sekunde pred Belgijcem Victorjem Campenaertsom in šest sekund pred njegovim rojakom Thomasom De Gendtom.