S tulipansko revolucijo cveti tudi stara celina

LJUBLJANA – Barcelona se je po pričakovanju z zmago s 3:0 (Lionel Messi 16., 20., Philippe Coutinho 61., skupno 4:0) po treh letih spet uvrstila v polfinale nogometne lige prvakov. Zato pa gre stara dama za letos znova v pokoj, Ajax je po izločitvi evropskega klubskega prvaka Reala pripravil novo senzacijo in v povratnem četrtfinalnem dvoboju v gosteh ugnal Juventus z 2:1 (Cristiano Ronaldo 28.; Donny van de Beek 34., Matthijs de Ligt 67., skupni izid 3:2). Seveda pri amsterdamskem uspehu ne gre le za slavno tradicijo nizozemskega žogobrca in njihovega totalnega pristopa. Na stvari je treba gledati širše in globlje, tudi sociološko. V današnjem kapitalističnem svetu na srečo denar ne igra izključno in kot po pravilu vedno glavne vloge, včasih do izraza pridejo tudi razum, ponosna drža in pogum. Vsaj tokrat se lahko veselimo takšne izjeme. Tudi religija ima svojo veljavo pri življenjski filozofiji, Nizozemci so med najmanj vernimi narodi na zemeljski obli. Kristjanov (rimskokatolikov in protestantov) je 43,8 odstotka, muslimanov 4,9, judov, budistov in hinduistov 1,1. Kar 50,1 odstotka prebivalcev nizke dežele pa se opredeljuje za ateiste. To se pozna tudi v življenju, Nizozemska se v praksi pravzaprav ravna po skromnem, bolj protestanskem vidiku vsakodnevnih vrednot, v primerjavi z rimskokatoliško in s tem skozi zgodovino že kičasto Italijo. Poleg blišča pa Apeninski polotok zaradi rimskokatoliške dvoličnosti pretresa tudi bolj koruptivna narava v politiki in na drugih življenjskih področjih. Zadev velikega kapitala pa se ne da vsakič rešiti kar umetno z bajno dragim nakupom v obliki Cristiana Ronalda. Ta poteza je povsem v skladu z bahatim zunanjim slogom rimskokatoliškega krščanstva. Nizozemska je bolj urejena država, vrednost nogometni kakovosti pa dajejo tudi številni priseljenci iz nekdanjih kolonij (Indonezija, Šrilanka, Surinam, Nizozemski Antili ...) in drugod po svetu.

Premikajo mejnike

Seveda je pomemben tudi sistem dela, v nizki deželi se dela programsko, je pa zaradi globalnega kapitalističnega trga seveda v zadnjem desetletju močno opazna smernica prodaje nadarjenih nogometašev za velike denarje v nesramno bogate tuje klube. Ajaxu je torej zdaj uspel nov odličen rod žogobrcarjev, tega se zaveda tudi trener amsterdamskega kluba Erik ten Hag. »Ta ekipa raste in raste, vemo, kako ves čas premikati mejnike. To je rezultat, ki je za nizozemski nogomet zelo pomemben. Nismo bili med favoriti, a s svojo filozofijo smo spet presegli svoje okvire,« je navrgel. Ajax seveda ni med najbogatejšimi evropskimi klubi, bizarno, po holandski ekipi PSV iz Eindhovna pred 14 leti je prvi klub zunaj kroga Anglije, Nemčije, Španije, Italije in Francije, ki se je prebil v polfinale elitnega tekmovanja.