Skoki so zanj hobi, ne poklic

LJUBLJANA – Če je mogoče soditi po uvodnem mesecu tekem za svetovni pokal v smučarskih skokih, potem slovensko zastopstvo zdaj – roko na srce – nima kandidata, ki bi se lahko na 67. novoletni turneji, za katero bodo s kvalifikacijami danes zeleno luč prižgali v Oberstdorfu, resno vmešal v boj za zlatega orla. Že elitna šesterica, ki si jo je za cilj zastavilo naše strokovno vodstvo z glavnim trenerjem Gorazdom Bertoncljem na čelu, bo v seštevku tekmovanja štirih skakalnic v Nemčiji in Avstriji težko dosegljiva, čeprav sta Timi Zajc in Domen Prevc, ki kot naša najboljša skakalca v skupni razvrstitvi zasedata deseto in enajsto mesto, v tej sezoni že dokazala, da se lahko precej približata zmagovalnemu odru.

Tudi s slabimi skoki med 20

To še posebno velja za najmlajšega od bratov Prevc, ki je navsezadnje v Kuusamu obakrat pristal na nehvaležnem četrtem mestu. Uvrstitev med najboljšo trojico se mu je nato nasmihala tudi v Nižjem Tagilu, kjer je po uvodni seriji druge preizkušnje zasedal tretje mesto, da ima v nogah skok(e) za stopničke, pa je nazadnje nakazal še v Engelbergu, kjer je v finalu prve tekme navdušil z enim od najdaljših poskusov. Na žalost je po pristanku prekrižal smuči, tako da se ni mogel izogniti padcu, s katerim je zapravil lepo uvrstitev. »Kot so mi povedali trenerji, bi imel, če ne bi padel, najboljši dosežek finala, uvrstil pa bi se med najboljše tri. A če, če, če …« se 19-letni član kranjskega Triglava dobro zaveda, da je treba za vrhunski rezultat prikazati dva odlična nastopa. Kljub zdrsu na končno 20. mesto ni bil pretirano razočaran, na koncu je pretehtalo zadovoljstvo ob spoznanju, da se zna še vedno zavihteti na najvišja mesta. »Všeč mi je, da se tudi s slabimi skoki uvrščam med dvajseterico,« je omenil in priznal, da poleti ni veliko vadil pristanka v telemark. »Zakaj ne, niti ne vem natančno. V pripravljalnem obdobju pač več pozornosti posvečam piljenju tehnike (od)skoka. Pri meni je tako, da sem, če nisem dovolj dobro osredotočen na izvedbo nastopa, hitro ob deset, celo dvajset metrov, kar je precej več od, denimo, šestih točk, kolikor jih z nižjimi ocenami za slog izgubim s slabšim doskokom,« je Domen podal svoje razmišljanje.

Dobrodošel trening v Planici

Novoletno turnejo bi rad končal v ospredju. »To je po mojem realen cilj; pred odhodom v Oberstdorf smo namreč dobro vadili na veliki skakalnici v Planici in si obenem v prazničnih dneh nabrali nove moči. Zagotovo je bil trening na zasneženi Bloudkovi velikanki za vse nas nadvse dobrodošel, kajti skoki na 110-metrski napravi v Kranju s pristanki na plastični podlagi v tem obdobju niso idealna rešitev,« je pojasnil mladi skakalec iz Dolenje vasi pri Železnikih in pripomnil, da je okrog skakalnic na turneji vedno toliko rompompoma, da se mora brzdati in (u)miriti, če želi normalno tekmovati. Na naše vprašanje, kako je v prejšnjih treh sezonah doživljal to prestižno tekmovanje, ki ga je končal na 37., devetem in 17. mestu, je odvrnil: »Ne vem, podobno kakor počitnice. Zame so namreč tekme za svetovni pokal kot oddih; na potovanjih imam namreč obilo prostega časa in na vseh prizoriščih, četudi mi kdaj ni šlo tako, kot bi si želel, že od nekdaj uživam. Na skoke sicer ne gledam kot na poklic, temveč kot na konjiček; kot na nekaj, kar pač rad počnem.«

Kot glavnega kandidata za skupno zmagoslavje je omenil japonskega nosilca rumene majice Rjojuja Kobajašija. »Skače res lepo, simetrično, vendar ga ne opazujem preveč, ker moram izpiliti svojo tehniko, izkoristiti svoje prednosti, se izboljševati in se ne pretirano ozirati na druge,« je poudaril Domen in dodal, da bi lahko poleg 22-letnega Azijca naštel še 15 favoritov, ki so se sposobni prebiti med najboljšo trojico. »Lahko se, denimo, zbudi tudi Norvežan Daniel-Andre Tande, veliko je mrzlega železa, ki se lahko segreje.«