KOLESARSTVO
Slavil zmago, ki so mu jo privoščili vsi
Primož Roglič na neverjeten slovenski dan najboljši na dirki Liege–Bastogne–Liege. Tadej Pogačar je osvojil tretje mesto, Matej Mohorič četrto.
Odpri galerijo
Kakšna drama v Liegeu! Primož Roglič je zmagal na najstarejši klasični dirki na svetu Liege–Bastogne–Liege, na kateri je v znak zmage roke že dvignil Julian Alaphilippe. Vendar se je svetovni prvak močno uštel. Po njegovi desni je v cilj pred njim pribrzel Roglič …
Drame s tem sicer še ni bilo konec. Alaphilippe, ki sprva ni mogel verjeti, kako amatersko napako si je privoščil, ko je prezgodaj slavil zmago, je doživel še naslednji udarec. Ker je pri sprintu nepravilno oviral Marca Hirschija, ga je tekmovalna žirija z 2. pomaknila na 5. mesto, zadnje v zmagovalni skupini. To je le še povečalo najuspešnejši slovenski dan na enodnevnih dirkah v zgodovini. Tadej Pogačar je osvojil tretje mesto, Matej Mohorič četrto!
Z izjemo drugega mesta Janija Brajkoviča na dirki po Lombardiji leta 2008 so to najboljše tri slovenske uvrstitve na enem od petih kolesarskih spomenikov.
Naposled smo na njem dočakali tudi zmago in zmagovalca, ki mu jo je privoščil malodane ves kolesarski svet. Številni so se spraševali, kako se bo Roglič pobral, potem ko je v dvoboju s Pogačarjem v 20. etapi Toura izgubil rumeno majico, ki jo je nosil 11 dni. Odgovor so dobili v Liegeu, Roglič je še vedno šampion. Za svojo 42. zmago med profesionalci je pokazal vso svojo moč, znanje, vztrajnost in nepopustljivost, ki jim je dodal še ščepec sreče, ki spremlja najbolj drzne.
Po divjem lovu ni imel možnosti v sprintu, v katerem sta bila favorita Alaphilippe in Hirschi. Francoz je bil najmočnejši, a je storil dve usodni napaki, zavil je v levo, zaprl pot Švicarju (temu se je čevelj odpel s pedala) in posledično še Pogačarja, ki sta tako izpadla iz igre za zmago. Ne pa tudi Roglič, ki se je odločil za zmagoviti zaključek po desni strani.
»Neverjetno, kako blizu je bilo, nikoli nisem nehal verjeti v zmago, na vso moč sem poganjal do zadnjih centimetrov,« je pot do spektakularne zmage opisal Roglič, ki je ta uspeh sprejel dokaj čustveno.
»Občutek je neverjeten, že tri mesece me ni bilo doma, zelo sem srečen in ponosen. Prvič sem dirkal tukaj in prvič zmagal. Vsekakor je bila zmaga na kolesarskem spomeniku na mojem seznamu želja, zato sem kajpak zelo vesel. Celotna ekipa je bila odlična, ne le Dumoulin, vseskozi sem bil zaščiten,« je povedal Roglič, prvi zmagovalec ob krstnem nastopu na stari dami po Jevgeniju Berzinu leta 1994.
Drame s tem sicer še ni bilo konec. Alaphilippe, ki sprva ni mogel verjeti, kako amatersko napako si je privoščil, ko je prezgodaj slavil zmago, je doživel še naslednji udarec. Ker je pri sprintu nepravilno oviral Marca Hirschija, ga je tekmovalna žirija z 2. pomaknila na 5. mesto, zadnje v zmagovalni skupini. To je le še povečalo najuspešnejši slovenski dan na enodnevnih dirkah v zgodovini. Tadej Pogačar je osvojil tretje mesto, Matej Mohorič četrto!
Z izjemo drugega mesta Janija Brajkoviča na dirki po Lombardiji leta 2008 so to najboljše tri slovenske uvrstitve na enem od petih kolesarskih spomenikov.
Naposled smo na njem dočakali tudi zmago in zmagovalca, ki mu jo je privoščil malodane ves kolesarski svet. Številni so se spraševali, kako se bo Roglič pobral, potem ko je v dvoboju s Pogačarjem v 20. etapi Toura izgubil rumeno majico, ki jo je nosil 11 dni. Odgovor so dobili v Liegeu, Roglič je še vedno šampion. Za svojo 42. zmago med profesionalci je pokazal vso svojo moč, znanje, vztrajnost in nepopustljivost, ki jim je dodal še ščepec sreče, ki spremlja najbolj drzne.
Roglič, Pogačar in še Mohorič
Na valonskih cestah je bil vsekakor med njimi. Vsi favoriti so na 257 kn dolgi poti čez 11 kratkih, a strmih ardenskih klancev naboje hranili za zaključek. Kot je bilo pričakovati, se je odločilna selekcija zgodila na zadnjem vzponu na Côte de la Roche-aux-Faucons (1,3 km, 11-odstotni povprečni naklon), na katerem je Tom Dumoulin narekoval tempo za Rogliča. Prvi je napadel Alaphilippe, sladili so mu Hirschi, Roglič, Pogačar in Michal Kwiatkowski. Ob naslednjem pospešku poljskega asa ni bilo več zraven. V igri za zmago so ostali še štirje. Vsaj tako se je zdelo do zadnjega kilometra, pred katerim se jim je z vratolomnim spustom pridružil še Mohorič.Po divjem lovu ni imel možnosti v sprintu, v katerem sta bila favorita Alaphilippe in Hirschi. Francoz je bil najmočnejši, a je storil dve usodni napaki, zavil je v levo, zaprl pot Švicarju (temu se je čevelj odpel s pedala) in posledično še Pogačarja, ki sta tako izpadla iz igre za zmago. Ne pa tudi Roglič, ki se je odločil za zmagoviti zaključek po desni strani.
»Neverjetno, kako blizu je bilo, nikoli nisem nehal verjeti v zmago, na vso moč sem poganjal do zadnjih centimetrov,« je pot do spektakularne zmage opisal Roglič, ki je ta uspeh sprejel dokaj čustveno.
»Občutek je neverjeten, že tri mesece me ni bilo doma, zelo sem srečen in ponosen. Prvič sem dirkal tukaj in prvič zmagal. Vsekakor je bila zmaga na kolesarskem spomeniku na mojem seznamu želja, zato sem kajpak zelo vesel. Celotna ekipa je bila odlična, ne le Dumoulin, vseskozi sem bil zaščiten,« je povedal Roglič, prvi zmagovalec ob krstnem nastopu na stari dami po Jevgeniju Berzinu leta 1994.