Slovenska reprezentanca bo dobila tri tekmece v ligi narodov

Prehod iz prvega v drugi februarski teden prinaša pomembno zasedanje vrha Evropske nogometne zveze (Uefe). Redni letni kongresi Uefe so v zadnjem obdobju pogosto prelomni in zgodovinski – na treh so volili predsednika, na drugih so odločali o soočanju s pandemijo covida-19 ali s t. i. superligo. Tudi Pariz 2024 prinaša bogat program – zasedanju kongresa, katerega dnevni red premore 17 točk, bo namreč sledilo še žrebanje skupin letošnje lige narodov, na katerem pričakuje zanimive tekmece tudi slovenski selektor Matjaž Kek.

Že 48. kongres Uefe bo domoval v konferenčnem objektu Maison de la Mutualite v središču Pariza, predvsem nekateri otoški mediji pa najbolj nestrpno pričakujejo razplet glasovanja o 13. točki dnevnega reda, na kateri bodo delegati razpravljali o spremembah statuta, da bo statut tudi pravno-formalno ustrezal nameri Uefe po omejitvi mandatov predsednika in članov izvršnega odbora v sozvočju s sprejeto reformo predsednika Aleksandra Čeferina.

Otočanom je uspelo okrog teh sprememb ustvariti določeno negotovost in nezaupanje, toda brez prav(n)e podlage, posledično naj to ne bi vplivalo na izid glasovanja v tej točki.

Tudi boj za SP 2026

Čeferin bo v 1. točki dnevnega reda najprej nagovoril predstavnike 55 nacionalnih zvez izpod dežnika Uefe – štiričlanska delegacija NZS, ki jo vodi predsednik Radenko Mijatović, bo prispela v Pariz že danes –, druge člane izvršnega odbora (klubi, lige, …) in najvišje goste iz drugih krovnih celinskih zvez.

Čeferin bo odprl kongres ob 10. uri, zasedanje vrhovnega organa Uefe je tradicionalno končano v dveh ali treh urah, predvidoma ob 12.30 naj bi tako Grosupeljčan vsebino in razplet dopoldneva pojasnil na posebni novinarski konferenci.

V Parizu, kamor so preselil zasedanje kongresa iz Madrida – po »aferi poljub«, ki jo je zakuhal nekdanji predsednik španske zveze Luis Rubiales –, resda ne bo šlo le za institucionalne nogometne izzive, na »mizi« bo še več.

Popoldne (18) bodo izžrebali skupine za letošnjo Uefino ligo narodov, od katere si upravičeno veliko obeta tudi slovenska reprezentanca. Ta si je prav po preporodu v prejšnji sezoni – v družbi Norveške, Švedske in Srbije – zagotovila obstanek v močni ligi B in s tem uspehom posredno tlakovala tudi pot do pozneje uspešnih kvalifikacij za letošnje evropsko prvenstvo.

Slovenija bo pristala v eni od štirih skupin lige narodov B, termini igranja so znani: po dve tekmi v začetku septembra, sredi oktobra in sredi novembra. Letošnje tekmovanje bo posebej pomembno tudi iz zornega kota kvalifikacij za zgodovinsko razširjeno svetovno prvenstvo leta 2026. Dvanajst drugouvrščenih reprezentanc v »rednem« kvalifikacijah za SP ter štiri najboljše ekipe iz lige narodov, ki si tega ne bodo zagotovile, se bo pomerilo za štiri proste vstopnice za mundial, ki bo čez tri leta v ZDA, Mehiki in Kanadi. Evropi bo namreč pripadlo 16 mest na 48-članskem turnirju.