NOGOMET

Slovenski evri lahko le sanjajo o šeklih

Nogometaši Slovenije z Izraelom v kvalifikacijah za euro 2020. Judovska država za šport na leto nameni 250 milijonov evrov.
Fotografija: Milan Osterc je igral v Izraelu, na fotografiji je desno v dresu Hapoela iz Tel Aviva. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Milan Osterc je igral v Izraelu, na fotografiji je desno v dresu Hapoela iz Tel Aviva. FOTO: Reuters

HAIFA – Kdo ve, kako naspani bodo pričakali dan D, drevišnjo uvodno kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev na evropsko prvenstvo leta 2020 proti Izraelu, slovenski nogometaši. Ob njihovem hotelu Dan Panorama je namreč potekal del karnevalske povorke ob prazniku v čast obrambe pred Hamanom, ki je želel v času perzijskega imperija pobiti vse Jude. Praznik namreč zaznamujejo mladi in stari: prvi se našemijo v pustne kostume, drugi pogosto do onemoglosti veseljačijo in – pijejo vino. Prebivalce Haife bi resda težko označili za tipične veseljake in malopridneže. Izraelci ne pravijo zaman, da v Jeruzalemu molijo, da se v Tel Avivu igrajo, v Haifi pa delajo. Prav Haifa nemara še najmočneje spominja na evropska mesta, z velikostjo 285.000 prebivalcev jo je možno primerjati tudi s slovensko metropolo, zato se fantje slovenskega selektorja Matjaža Keka tu počutijo kot v domovini. Slovensko reprezentanco povezuje z izraelsko še ena zanimivost: obe sta debitirali pod dežnikom Uefe v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 1996. Slovenci so bili prej del rajnke Jugoslavije, Izraelci pa so tekmovali pod okriljem azijske nogometne zveze. Izbrana vrsta Izraela je neposredna pravna naslednica palestinske reprezentance, ki je med letoma 1934 in 1940 igrala pet mednarodnih tekem. Izrael je okusil vonj svetovnega prvenstva le enkrat – leta 1970, ko je mundial prvič obiskal Mehiko. Do leta 1968 je igral na azijskih prvenstvih – leta 1964 je postal tudi prvak –, tedaj pa odstopil od vseh tekmovanj zavoljo političnih razlogov po šestdnevni vojni z arabskimi sosedi v letu 1967. Izraelski nogomet je nato oživel šele v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je postal del evropske družine, saj večina muslimanskih držav v Aziji z njim ni želela igrati.

Osterc in Gliha

Odtlej so Izraelci vlagali tudi v športno infrastrukturo in kadrovsko krepili svoje kolektive. Ne gre le za zgodovino, tudi letos so povečali državni proračun za šport. Premier Benjamin Netanjahu je odobril 30-odstotno povečanje proračuna za šport iz lanskih 725 milijonov šeklov na letošnjo milijardo šeklov, kar znaša približno 250 milijonov evrov. To so številke, o katerih lahko slovenski šport zgolj sanja. Ob tem vlagajo v šport tudi zasebniki. Izrael in Slovenija bosta igrala drevišnjo tekmo na stadionu Sammyja Oferja, najbogatejšega Izraelca, ki je umrl leta 2011, ko so njegovo premoženje ocenili na 10 milijard evrov. Tedanji ladjar Ofer je doniral petino od 130 milijonov evrov, kolikor je stala gradnja imenitnega objekta s 30.780 sedeži, ki ga krasijo štiri Uefine zvezdice, na njem pa igrata tekme tukajšnja kluba Maccabi in Hapoel. Izraelski reprezentančni nogomet ne kotira tako visoko kot pred dvema desetletjema, ko so najboljši klubi privabljali v svoje vrste zveneča imena, med drugimi sta igrala v tukajšnji ligi napadalca Milan Osterc in Primož Gliha. Toda v zadnjem času Izraelci iščejo pot navzgor tako v nogometu kot v košarki. Nogometna reprezentanca je bila najbližje euru 2000, ko je izgubila v zadnji minuti tekme dodatnih kvalifikacij z Avstrijo. Usoden je bil prosti strel Andija Herzoga, ki zdaj vodi Izraelce tudi v skupini z Avstrijo in Slovenijo. J

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije