Snežinke prinesle težko pričakovano prvo snežinko

Slovenski športniki, ki tekmujejo na nordijskem SP v Planici, so se včeraj v Kranjski Gori zbudili v oblačno in zasneženo jutro, v naš tabor pa je – kar zadeva kolajne – končno posijalo sonce. Z njo so se ovenčali smučarski skakalci Nika Križnar, Timi Zajc, Ema Klinec in Anže Lanišek, ki so se na sinočnji tekmi mešanih ekip veselili tretjega mesta. Tako so slovenski zimski športniki osvojili prvo odličje na planiškem SP, in skupno 16 na teh tekmovanjih. Zlato je v mešanih skakalnih ekipah sicer odnesla Nemčija, srebro Norveška.

Slovenska četverica, Križnarjeva in Zajc sta na mešani ekipni tekmi osvojila zlato na olimpijskih igrah v Pekingu, je že po polovici tekmovanja zasedala tretje mesto, a so bile razlike izjemno majhne. V prvem delu preizkušnje sta se z najboljšim izkupičkom v svojih serijah izkazala Zajc in Lanišek. Križnarjeva je imela drugi izkupiček, Klinčeva pa petega ob svojem prvem skoku.

Tri reprezentance so se v drugi seriji pomerile za zlato odličje, Nika Križnar je po hitrem okrevanju po bolezni nadaljevala odlične skoke in Slovenijo popeljala na prvo mesto. Timi Zajc je po novem sijajnem skoku nato prednost še povišal, in sicer na 10,6 točke. Slovenija je brez boja za zlato kolajno ostala po drugem skoku Eme Klinec, ki je skočila 91 m in imela ob tem še ogromno težav pri pristanku. Je pa Lanišek kljub dolgem čakanju v zadnji seriji potrdil prvo slovensko kolajno na domačem SP, potem ko je skočil 98 m in zanesljivo zadržal tretje mesto. To je hkrati prvo odličje Slovenije na mešanih ekipnih tekmah na svetovnih prvenstvih, na prejšnjih petih je namreč vselej ostala brez kolajne.

»Svoje sem oddelal, kot je treba. Skoki so bili vrhunski. Dokazali smo, kam dejansko spadamo. Želeli smo si to kolajno, ni bilo lahko, a zato smo še toliko bolj veseli,« je dejal Lanišek in spet malce okrcal žirijo. »Pred svojim skokom sem prosil za predskakalca, videli smo, kako sneži in snežinke se hitro lepijo. Pred Halvorjem Egnerjem Granerudom je nato šel predskakalec, toda tako je,« je še dodal.

Prav tako vesela je bila še pred dnevi obolela Križnarjeva. »Ne, res se ne morem znebiti nasmeha. Imamo prvo kolajno na mešani ekipni tekmi na SP. Ekipa je res delovala kot eno. Škoda za Emin zadnji skok, videti je bilo res grozno. Toda na srečo je obstala na smučeh in se odpeljala do konca. Vesela sem, kolajno imamo, zdaj gremo le še naprej,« je dodala v izteku skakalnice.

Kakšna je to računica?

Ko sta Lanišek in Zajc dan prej po svojih finalnih nastopih v posamični tekmi v družbi reprezentančnih kolegov na koncu izteka srednje skakalnice čakala na izračun vseh točk, sta sprva le debelo pogledala, ko sta na semaforju rezultatov videla, da sta v primerjavi z uvodno serijo izgubila tri mesta. Ob tem sta le skomignila z rameni in se nekako sprijaznila s tem, da v vetrovni loteriji nista imela sreče.

»Uspela sta mi dva vrhunska skoka, takšna, kakršna sem si tudi želel prikazati. Za kaj več bi moral imeti tudi srečo,« je v mešani coni razmišljal Lanišek, ki bi moral – tako kot Zajc – za prevzem vodstva skočiti še dlje od rekorda novega-starega svetovnega prvaka, Poljaka Piotra Žyle. »Če bi odskočno mizo dvignili za pol stopinje, bi se to dalo, tako pa …« je pojasnil 26-letni Domžalčan, ki ni mogel skriti razočaranja.

»Zaradi vsega skupaj je zagotovo malo grenkega priokusa. V nogah sem imel namreč precej več od 9. mesta,« je poudaril in glede regularnosti tekme pripomnil: »To je vprašanje za koga drugega – za strokovnjake, sam sem tu, da skačem. Jaz nisem tisti, ki prižiga zeleno luč. A se s tem niti nočem več obremenjevati.«

Podobno je razmišljal tudi desetouvrščeni Zajc, ki je s sijajnimi nastopi prav tako dvigal apetite slovenskih navijačev, med katerimi so z največjim transparentom ob izteku izstopali prav njegovi.

»Vreme se je na velikem tekmovanju spet precej lomilo in sam nisem imel možnosti, da bi dosegel kaj več. Ne vem, kako bi lahko skočil 107 metrov, kolikor bi moral doseči za prevzem vodstva? Piotra je odneslo do 105 metrov, pa je imel več vetrovnega odbitka od mene – kakšna je to računica? Po mojem je tu ni,« je zmajeval z glavo 22-letnik iz Hramš v občini Žalec in pristavil, da je bil po prvi seriji še blizu kolajne.

»Če bi imel v drugo, ko sem naredil še lepši skok, normalne razmere, bi se mi lahko še izšlo, tako pa bom imel naslednjo priložnost na veliki skakalnici,« je dodal in ponovil besede, ki jih je med mnogimi izrekel tudi po uvodni seriji vodilni Avstrijec Stefan Kraft (na koncu se je moral sprijazniti z nehvaležnim 4. mestom), češ da si moral imeti tokrat na tekmi precejšnjo srečo.