Superman je vzel mero Rogliču in Pogačarju

V kraljevski 17. etapi bi Primož Roglič in Tadej Pogačar slavila še četrto slovensko dvojno zmago na 107. Touru, če jima računov ne bi prekrižal Miguel Angel Lopez. Na peklenskem ciljnem vzponu na Col de la Loze je pokazal, da Kolumbijci najlažje dihajo, ko se cesta vzpne nad višino 2000 metrov. Francoski predsednik Emmanuel Macron je v vodilnem spremljevalnem avtu dirke morda pričakoval nov šov Slovencev, o katerih zadnja dva tedna govori ves kolesarski svet. Pričakovali so ga tudi slovenski navijači, ki pa so se morali tokrat zadovoljiti z »le« 2. in 3. mestom.

Kraljevska etapa je bila sicer še nekoliko bolj slovensko obarvana kot prejšnje gorske preizkušnje. V boj za vrh se je poleg Primoža Rogliča, Tadeja Pogačarja in njegovega pomočnika pri ekipi UAE Jana Polanca bolj ambiciozno podala še ekipa Bahrain McLaren. Njen prvi adut je Španec Mikel Landa, ki pa ga taktično iz spremljevalnega avtomobila vodi športni direktor Gorazd Štangelj, med najbolj zavzetimi pomočniki pa je bil včeraj Matej Mohorič. Kolesar iz Podblice je tudi narekoval tempo v skupini favoritov v prvih kilometrih ciljnega vzpona na Col de la Loze.

Tedaj so se ubežniki zvenečih imen (Julian Alaphilippe, Richard Carapaz in Gorka Izagirre) bolj kot ne že vdali v usodo, da etapna zmaga ne bo njihova. Le dobri dve minuti za 21,5 km dolg klanec s povprečnim naklonom 7,8 odstotka sta bili premalo za to, kar se je obetalo. Tudi ko se je Mohorič umaknil s čela, so njegovi moštveni kolegi kolesarjem Jumba Visme odvzemali delo. Nizozemci so že več kot dva tedna vajeni narekovati tempo, tokrat pa je pobudo prevzela bahrajnsko-slovenska ekipa, ki je želela svojega kapetana spraviti v vodilno trojico v skupnem seštevku, če ne kar v rumeno majico.
Vendar je bil to račun brez krčmarja, Landovi pomočniki niso bili dovolj močni. Ko so v strmih zaključnih kilometrih narekovali tempo, je edini preživeli ubežnik Carapaz celo pridobival čas. Zato je 4 km do cilja Pogačar na čelo poslal svojega zadnjega pomočnika Davida de la Cruza. Odpadli so domala vsi, tudi Landa, ko je 3,5 km do cilja pospešil še Lopez, so v lovu z njim ostali le še Pogačar, Roglič in njegov zadnji pomočnik Sepp Kuus.

Prvi trenutek slabosti

Sledil je prvi trenutek slovenske slabosti na letošnji dirki. Tri kilometre pred vrhom je še enkrat skočil Lopez, ki je tokrat upravičil svoj vzdevek Superman. Doslej nedotakljiva Roglič in Pogačar mu nista mogla slediti, odpeljal se je krstni etapni zmagi na Touru naproti. Z njo se je povzpel na 3. mesto v skupnem seštevku, s katerega je izrinil rojaka Rigoberta Urana in Kolumbijcem ublažil razočaranje po dokončnem odstopu Egana Bernala. Slovenski dvoboj pa je pripadel Rogliču, ki se je, četudi ni mogel slediti Lopezu, utrdil v rumeni majici. Pred etapo je imel pred Pogačarjem 40 sekund prednosti, zdaj ta znaša 57 sekund. Mlademu Komendčanu, ki že nosi belo majico najboljšega mladega kolesarja, je bil v tolažbo prevzem vodstva v točkovanju gorskih ciljev, tako da je zdaj še nosilec pikčaste majice kralja gora. Slovenska ni le zelena majica najboljšega sprinterja …

Po kraljevski etapi pa še ni konec alpske trilogije. Gorska bo tudi današnja 18. etapa (Meribel–La Roche-sur-Foron, 175 km) s petimi kategoriziranimi vzponi, ki bodo še kako neugodni za močno načete noge po tokratnih naporih. Najzahtevnejši bo zadnji klanec na Glieres, dolg je le 6 km, vendar s povprečnim naklonom 11,2 odstotka primeren za najboljše hribolazce. Ti bodo morali ob morebitnem napadu računati tudi na to, da je od vrha še 32 km razgibanega terena. Roglič in Pogačar se bosta morala očitno najbolj paziti Supermana, ki za Rogličem zaostaja 1:26, za Pogačarjem pa le 29 sekund. Miha Hočevar