Svetovni prvak pred vrati Maribora

»Reprezentanca je reprezentanca. Nimam strahu iti v vojno. Enako je, kot da bi prevzel klub,« je pred poldrugim mesecem v pogovoru za Delo povedal Mauro Camoranesi. Sloviti Argentinec je govoril o možnosti, da bi sedel na selektorski stolček Slovenije, če bi Matjaž Kek sprejel vabilo hrvaškega prvaka Dinama, a je hkrati nakazal, da bi brez obotavljanja prevzel Maribor ali Olimpijo.

Kot da bi slutil, kaj se mu bo ponudilo po vsega dveh tekmah nove ligaške sezone, je Camoranesi že na pragu selitve v Maribor. V sredo je sicer že bil v bližini Ljudskega vrta, vendar še v vlogi trenerja CB24 Tabor, ki je v Slovenski Bistrici odigral pokalno tekmo in zmagal (2:1).

Pomembnejši in usodnejši so bilivčerajšnji pogovori med vijoličnimi voditelji in trenerjevimi zastopniki. Podrobnosti razpleta pogovorov so ostale še skrite (bržkone do danes), toda ne bi bilo slabo, če bi v Mladinski ulici ustoličili Camoranesija.

Navijači bi dvignili palec

Po Darku Milaniču, Anteju Šimundži in hrvaškem trojčku Ante Čačić, Krunoslav Jurčić in Sergej Jakirović, če govorimo o obdobju, ki ga je s postavljanjem Maribora na evropski zemljevid začel pisati nekdanji športni direktor Zlatko Zahović, je Camoranesi prav gotovo prijetna osvežitev za strokovno in človeško usmerjenost pod Kalvarijo. Mariborčani nujno potrebujejo moža, ki bo vlil nove moči v celotni klubski ustroj in bo hkrati užival skorajda plebiscitarno zaupanje med navijači. Camoranesi ta trenutek upodablja moža z največjo strokovno in človeško avtoriteto v slovenskem klubskem nogometu, v katerem je bilo preprosto premalo mešanja nogometnih kultur: premalo z zahoda in preveč z jugovzhoda.

V tem pogledu Camoranesijeva izbira pomeni win-win položaj za Maribor in 43-letnega Argentinca, čigar svetovni sloves vsaj delno blaži mariborski padec na obrobje in daje upanje, da bi lahko vrnil ugled.

Filozofija idealna za Maribor

Ali si Maribor sploh lahko privošči investicijo, ni vprašanje. Možnosti sta naslednji: po prvi bi najel cenejšo in manj slavno delovno silo ter upal, da se bodo po kakšnem naključju vsi kamenčki zložili v uspešen mozaik, po drugi pa bi se ravnal po pregovoru Kdor tvega, zmaga. V prvo spada tudi možnost odkritja novega trenerskega aduta v Sloveniji iz mlajšega rodu.
Pri morebitnem Camoranesijevem ustoličenju velja upoštevati, kaj ponuja njegova nogometna filozofija, ki je bila pri sežanskem klubu zelo očitna. Ta je za trenutni Maribor naravnost idealna. Argentinec resda ni umetnik, ki uživa v neskončnih podajah in preigravanjih, temveč bojevnik, ki stavi na maksimum v vsem. Izhajati kaže tudi iz njegove ocene o Mariboru.

»Je najbolj evropski, a z manj domišljije v igri, toda dobro telesno pripravljen,« je označil vijolične. Camoranesi resda ne bi prinesel skrajnega odmika od nadzorovane igre, a bi najustvarjalnejšim dopustil domišljijo. Leteti pa bi morali hitri in počasni.