Tadej Pogačar tudi na dan Bastilje po sekunde

Dvoboj med Tadejem Pogačarjem (UAE) in Jonasom Vingegaardom (Jumbo Visma) na 110. kolesarski dirki po Franciji je napet kot struna, ki bo prej ali slej počila. V 13. etapi se to še ni zgodilo, čeprav je slovenski as v zaključku spet pokazal, da ga noge proti cilju v Parizu nesejo malenkost hitreje kot danskega branilca lanske zmage. Pogi je tudi na Grand Colombierju pridobil prgišče sekund – od rumene majice ga loči le še 9.

V njegovi ekipi UAE so hitro pokazali svojo namero, etapo na dan Bastilje bodo imeli pod nadzorom. Predse so spustili pobeg 18 kolesarjev, med katerimi je bil tudi Matej Mohorič (Bahrain Victorious), vendar so na čelu glavnine vseskozi narekovali oster ritem.

Kolesarjem se je mudilo na 17,4 km dolgi ciljni vzpon s povprečnim naklonom 7,4 odstotka. Ubežniki so do vznožja očaka jurskega pogorja prileteli s povprečno hitrostjo 47,6 km/h. Glavnina s Pogačarjem je bila slabe štiri minute za njimi. Kot se je izkazalo kasneje, je bilo to nekoliko preveč, da bi Pogačar slavil svojo drugo zmago na Grand Colombierju, potem ko je leta 2020 na njem v sprintu ugnal Primoža Rogliča.

Pridobil štiri sekunde

To je bil dan slave za Michala Kwiatkowskega (Ineos), prekaljenega poljskega borca, ki je nekoč kolesarje Skya vlekel do rumenih majic v Parizu, odkar pa najbogatejša ekipa na svetu ne sodi več na vrh v skupnem seštevku, je postal občasni lovec na etapne zmage. To je bila njegova druga na Touru, na katerem je bil najboljši že v 18. etapi leta 2020.

Za Pogačarja Poljakov pobeg ni veliko spremenil v boju za rumeno majico. Njegovi pomočniki so delovali precej bolje kot Vingegaardovi, v ospredju je bilo še pet kolesarjev ekipe UAE, ko je imel Danec ob sebi le še neuničljivega Seppa Kussa. Vingegaarda je kljub temu v težave spravil šele Pogačarjev skok 400 m pred ciljem. Ob njegovem silovitem pospešku se je med velikima tekmecema spet odprla majhna vrzel in Pogačar je na cesti pridobil štiri sekunde, še štiri pa z odbitnimi sekundami za 3. mesto v etapi, saj je v zaključku ujel vse druge ubežnike razen Maxima van Gilsa (Lotto Dstny).

Spoštljivo rivalstvo

»Pobeg je bil izjemno hiter, še posebej na spustu proti vznožju Grand Colombierja. Nismo hoteli preveč tvegati, osredotočili smo se na to, da smo pred zadnjim klancem dovolj pili in jedli,« je Pogačar razložil, kaj je zmanjkalo za etapno zmago. Kaj pa za rumeno majico? »Jonas je super kolesar, eden najboljših na svetu, težko ga je zlomiti, poskušal sem z dolgim sprintom in pridobil vsaj nekaj sekund,« je odgovoril Pogačar, ki ga je navdušilo praznično vzdušje ob trasi. »Ogromno je bilo ljudi, užival sem v spektaklu, Francozi so izjemni, hvala vsem, ki so prišli,« je še povedal Pogi, do katerega je bil zelo spoštljiv v odgovorih tudi Vingegaard.

»Imava lepo rivalstvo, je eden najboljših, če ne najboljši na svetu. Je zelo zahteven tekmec, najin boj je izjemen,« je o 24-letnemu Slovencu dejal 26-letni Danec, ki pravi, da ga ne skrbi za rumeno majico, potem ko je Pogačar v treh napadih zaostanek za njim zmanjšal s 53 na 9 sekund. »Tour je samo enkrat odločilo nekaj sekund, morda bodo letos odločilne, vendar pričakujem, da se bo na eni od težkih etap zgodilo kaj večjega,« je Vingegaard dal vedeti, da je bila bitka na dan Bastilje le ogrevanje pred Alpami, v katerih bo karavana Toura vse do 17. kraljevske etape s ciljem v Courchevelu.