Toni Maratoni do svetovnega brona (FOTO)

V turističnem središču Balatonfüred na Madžarskem je veteran med slovenskimi ultramaratonci Toni Perušič, znan tudi kot Toni Maratoni, znova dokazal, da je kljub 60 letom še vedno v odlični tekmovalni formi. Na 48-urnem teku za svetovno prvenstvo pod okriljem globalne organizacije večdnevnih ultramaratoncev (GOMU-Global Organization of Multi-Day Ultramarathoners) je premagal razdaljo 241 kilometrov, v kategoriji tekačev od 60 do 65 let je zasedel tretje mesto. Ta uspeh je bil res prigaran, čeprav vsi ultramaratonski teki sodijo v razred mučeniških preizkušenj, ki niso za vsakega tekača.

»Že ob petkovem začetku dvodnevnega teka je bil močan naliv, dež nas je od poldneva spremljal dobre tri ure, potem pa se je prikazalo sonce in je postalo neznosno soparno do osmih zvečer, nato pa nas je spet pralo do enih ponoči. Tekli smo na asfaltnem krogu, dolgem 1048 metrov, proga pa še zdaleč ni bila nedolžna. Marsikje so bile luknje, ki so jih sicer prekrili z gumijastimi preprogami, a smo morali paziti na korak, da se nismo spotaknili, pa še lužam smo se morali ves čas izogibati. Sploh ne vem, kolikokrat sem se preoblekel, morda sedemkrat, osemkrat. Najhuje pa je bilo, ker nisem imel kje posušiti niti oblačil niti obutve,« zadnjo avanturo opisuje Toni.

Na vseh tekmah postavi stojnico, na kateri promovira slovenska, predvsem belokranjska živila in pijačo. FOTO: Osebni arhiv Tonija Perušiča

Po prvih 24 urah

To pa še ni vse. Organizatorji so namreč slabo poskrbeli za nujno potrebno podporo tekačem. »Za počitek ali kratek spanec je bilo na voljo le nekaj neudobnih ležalnikov v šotoru, kjer je bilo zelo vroče in soparno. S tem si nisem mogel kaj prida pomagati, v mojem šotoru, ki je stal na asfaltu, je bilo tudi polno vode. Tako sem kar oblečen in premočen ujel tri ure spanca v avtu. Tudi zdravstvena služba in masaža sta pešali,« razlaga Toni, ki je zaradi teka v neprestani moči dobil velik žulj, bolničarji mu ga po dveh posredovanjih niso zmogli sanirati, zato je kar sam iztisnil tekočino iz njega in naprej tekel z gazo in obližem.

Po prvih 24 urah, torej do sobotnega poldneva, je v spremenljivem vremenu ob Blatnem jezeru nanizal 147 kilometrov. »To je bilo kar dobro, toda mučil me je žulj, tako da nisem mogel ujeti svojega pravega ritma. Še sreča, da je bilo dobro poskrbljeno za tople obroke in okrepčila. Do polnoči sem načrtoval, da pade 200 kilometrov, a sem jih zaradi utrujenosti zmogel le 192. Spet sem šel spat v avto, tokrat za štiri ure, potem pa sem se zbudil, ker me je neznansko zeblo. V tistem trenutku sem bil na robu obupa, a sem se vseeno spravil k sebi, se ogrel v mokrih oblačilih in supergah ter nadaljeval. Do konca ob 12. uri sem dosegel 241 kilometrov. Zmagovalec v moji kategoriji je dosegel 281, drugouvrščeni pa 264 kilometrov,« z iskrivim pogledom novi uspeh analizira srčni Belokranjec, zagotovo najbolj znani član Športnega društva Butoraj, ki se je uveljavil kot športni ambasador Črnomlja in Slovenije na številnih mednarodnih tekaških preizkušnjah.

»Z medaljo na svetovnem prvenstvu moram biti zadovoljen, za mojo starost je tudi pretečena razdalja kar v redu, kajne?« skromno pripomni in odmahne z roko, ko ga pobaramo, ali je po vrnitvi domov stopil do zdravnika, da mu oskrbi žulj. »Ah, ne. Tu ni več kaj pomagati. V ponedeljek in torek sem počival, v sredo pa sem brez težav odtekel 15 kilometrov. Vse je v redu,« hudomušno zaključi Toni Maratoni, tekač nezlomljivega duha. 

Toni Maratoni je ob Blatnem jezeru v dveh dneh pretekel 241 kilometrov. FOTO: Osebni arhiv Tonija Perušiča

Kljub nenehnemu dežju je ohranil dobro voljo. FOTO: Osebni arhiv Tonija Perušiča

Ob spreminjajočem se vremenu in žulju je moral psihološko premagati tudi to, da je ves čas tekel v mokrih oblačilih in supergah. FOTO: Osebni arhiv Tonija Perušiča

Bronasta kolajna s svetovnega prvenstva je doma, Toni Perušič pa že snuje nove podvige. FOTO: Rok Tamše