Top Ganna spet letel na reaktivni pogon

Filippo Ganna je prvo ime kolesarske vožnje na čas na svetu. To je italijanski as na belgijskih cestah potrdil z drugim zaporednim naslovom svetovnega prvaka, ki ga je osvojil v velikem slogu, z najhitrejšo uro resnice v boju za mavrično majico v zgodovini je dobil tesen dvoboj z domačim adutom Woutom van Aertom. Tadej Pogačar in Jan Tratnik se na povsem ravninski preizkušnji po pričakovanjih nista vpletla v boj za kolajne in končala na 10. in 15. mestu. Pri slovenskih navijačih je še vedno živ spomin na 28. julij in sanjsko vožnjo na čas, ki je Primožu Rogliču prinesla olimpijsko zlato. Kisovčan je na Japonskem tekmece ugnal na zanj domačem terenu, v dobrih 44 km je bilo treba premagati več kot 800 višinskih metrov, kar je bil prevelik zalogaj za klasične kronometriste. Na severu Flandrije smo bili priča povsem drugačni zgodbi, v 43,3 km so se kolesarji dvignili za neopaznih 78 metrov, kar je v ospredje potisnilo višje in težje kolesarje. Tudi zato Rogliča tokrat ni bilo na startu. Presenečenj ni bilo pričakovati in jih tudi ni bilo, v igri za zlato sta bila ista kolesarja kot pred letom dni na SP v Imoli in končala sta v enakem vrstnem redu. Ganna pred van Aertom, čeprav je bilo tokrat nekaj več napetosti. Italijan je na prvem vmesnem času za Belgijcem zaostajal sedem sekund, na drugem manj kot sekundo, v cilju pa so se zanj številke obrnile v zeleno – s časom 47:47 je za šest sekund ugnal van Aerta, s povprečno hitrostjo 54,370 km/h pa postavil nov rekord svetovnih prvenstev. Upokojil je 53,691 km/h Tonyja Martina iz Dohe 2016. S tem pa je tudi v športni pokoj pospremil izjemnega Nemca, štirikratnega svetovnega prvaka, ki je včeraj najavil, da bo sredina ekipna vožnja na čas zadnja preizkušnja v njegovi bogati karieri. Ob tem je bil zvesti Rogličev pomočnik iz ekipe Jumbo Visma še visoko motiviran in vrhunsko pripravljen, zasedel je 6. mesto in bron, ki ga je osvojil Remco Evenepoel, zgrešil za dobre pol minute.

Dober obet za cestno dirko

Belgijski čudežni deček je bil sicer na tej dirki izjema, ki potrjuje pravilo, s 171 cm višine in 60 kg teže se je znašel v družbi 20 cm višjih in 20 kg težjih Ganne in van Aerta. Po stasu je precej bližje Pogačarju, ki se je na poti do dveh končnih zmagoslavij na Touru že podpisal pod dve izjemni zmagi v vožnji na čas, a ravninska SP so povsem nekaj drugega. Slovenski zvezdnik predvsem v uvodu ni bil med najhitrejšimi, saj je bil pri prvem merjenju vmesnega časa 16., nato pa je stopnjeval ritem in za rep ujel deseterico. Vseskozi je za njim za nekaj sekund zaostajal Tratnik, ki je s 15. mestom dosegel svojo drugo najboljšo uvrstitev v vožnji na čas na SP. Boljši je bil le še v Bergnu 2017, kjer je Roglič osvojil srebro. »To je bil eden mojih boljših kronometrov, kar se tiče počutja na tej dolžini. Odpeljal sem optimalno, nisem imel krize, merilec moči je pokazal več, kot sem pričakoval. Nisem veliko zaostal za specialisti na ravnini in sem lahko zadovoljen,« je povedal Tratnik. »Nisem razočaran, zadovoljen sem s časom in hitrostjo, na EP še ni šlo, kot sem si predstavljal, po nekaj dirkah pa imam že malo več ritma in sem zadovoljen z nastopom. Dobro sem se počutil na kolesu, čeprav ta čas forma še ni povem takšna, kot je bila spomladi, mislim, da bo zaključek sezone dober,« pa je dejal Pogačar, eden od vročih slovenskih adutov za cestno dirko profesionalcev, s katero se bo v nedeljo končalo SP.