Trasa ustreza Mohoriču in Pogačarju

Z mešano štafeto, v kateri je zmago slavila Nemčija, se je svetovno prvenstvo v kolesarstvu v Belgiji prevesilo v drugo polovico. Vožnje na čas so pod streho, na vrsti so cestne dirke z nedeljskim vrhuncem profesionalcev, med katerimi bo imela Slovenija najmočnejšo osmerico doslej. Potrebovala pa bo tudi poljub sreče, pravi športni direktor reprezentance Martin Hvastija, potem ko je bolje spoznal traso 268,3 km dolge preizkušnje. Najprej k že opravljenem na flandrijskih cestah. V vožnjah na čas sta bila v slovenskem taboru najboljša Tadej Pogačar z 10. in Jan Tratnik s 15. mestom med profesionalci, z najboljšimi uvrstitvami po kategorijah sledijo članica Eugenia Bujak z 19. mestom, mladinka Nika Bobnar s 23., mlajši član Nik Čemažar s 35. in mladinec Jaka Špoljar z 41. »Glede na ravninsko traso je izplen dober pri Pogačarju in Tratniku, v mlajših kategorijah pa zaostajamo za svetovnim vrhom, to je jasno. V teh rodovih nimamo kolesarjev, ki bi se lahko peljali dovolj hitro po ravninah,« je kronometrsko bero ocenil Hvastija. Primož Roglič je dokazal, da je Slovenec lahko svetovni podprvak in olimpijski prvak v vožnji na čas, vendar samo če je trasa dovolj hribovita, kot sta bili v Bergnu 2017 in Tokiu 2021. Pri tem bo ostalo tudi v prihodnje, ravninski kronometri, ki jih je sicer vse manj na tekmovalnem koledarju, ne bodo slovenska domena. »Specialistov za ravninske kronometre, ki jih na največjih etapnih dirkah skorajda ni več, ne bomo iskali. Vrhunske rezultate bomo imeli na težjih kronometrih, če bi jih želeli imeti na ravninskih, bi se morali resneje lotiti dela na dirkališču, ki je pri nas predvsem dopolnilna vadba. Za obsežen dirkališčni pogon nimamo dovolj sredstev, resni vložki bi dosegali milijone evrov. Ker smo premajhni, ne moremo imeti vsega,« je 51-letni Hvastija povedal o omejitvah slovenskega kolesarstva, za katerega je sicer na največjih dirkah rezultatska meja nebo. Primož Roglič in Tadej Pogačar lahko zmagata malodane kjer koli, ravninske vožnje na čas pa so preveč specifične. Zato v slovenski reprezentanci čakajo na poteze prirediteljev OI 2024 v Parizu. »Ni še znano, kje bo potekal kolesarski program, morda bo na ravninah okoli Pariza, lahko pa ga tudi preselijo v Alpe,« se Hvastija nadeja, da bo Roglič zlato branil na zanj domačem terenu.

Napor bo že vožnja avtomobila

Na nedeljski cestni dirki profesionalcev bodo slovenske barve branili Matej Mohorič, Tadej Pogačar, Primož Roglič, Luka Mezgec, Jan Tratnik, Jan Polanc, Domen Novak in David Per, pot na vrh bo zelo zapletena. »Trasa je še težja od prvotnih opisov, predvsem je tehnično izjemno zahtevna, na flandrijskem krogu je v dobrih 20 km nasutih šest klančkov, tako pogosti niso niti na dirki po Flandriji, poleg tega so na nekaterih odsekih grobe granitne kocke, ozke ceste in ostri zavoji. Krog v Leuvnu ni dosti lažji, speljan je po ulicah mestnega jedra, to bo velik napor že za voznike spremljevalnih avtomobilov. Brez kakšnega trka ne bo šlo, pomoč kolesarjem bo malodane nemogoča. Defekt ob nepravem trenutku bo pomenil konec boja za zmago. Brez kančka sreče ne bo šlo,« Hvastija napoveduje kaotično dirko, na kateri bosta slovensko vrsto vodila Marko Polanc in Gorazd Štangelj. Kdo pa ima največ možnosti na cesti? »Trasa ustreza Mohoriču, vendar tudi Pogačarju, če bo v pravi formi. Konkurenca bo absolutna, Belgijci, Nizozemci, Italijani, Francozi, za vse tekmece, tudi za Slovence pa bo ključno vprašanje, kdo se bo v zaključku lahko držal domačega aduta Wouta van Aerta,« je še povedal Hvastija.