Tudi Rogla le iz mesa in krvi

LEEDS – Tudi Primož Roglič je le človek iz mesa in krvi. Slovenski kolesarski zvezdnik, ki je letos na vsaki etapni dirki, na kateri je startal (z izjemo Gira, ki ga je končal na 3. mestu), zmagal, na svetovnem prvenstvu v vožnji na čas ni bil konkurenčen najboljšim. Drugega zaporednega naslova svetovnega prvaka se je veselil Avstralec Rohan Dennis, ki je za 54 kilometrov dolgo progo potreboval uro, 5 minut, 5 sekund in 35 stotink. S srebrno kolajno se je ovenčal komaj 19-letni belgijski up Remco Evenepoel (+ 1:08,93), z bronasto pa Italijan Filippo Ganna (+ 1:55,00). Roglič je z zaostankom treh minut – dohitel in prehitel ga je celo Dennis, ki je startal tri minute za njim – zasedel 12. mesto, daleč od vrha pa je bil tudi Jan Tratnik (+ 6:40,50), na 36. mestu.
Po prvem vmesnem času na 16,7 km, na katerem je Roglič držal šele 22. mesto in za najhitrejšim Dennisom zaostajal kar za minuto, je bilo upati, da je to del slovenske taktike in da bo 29-letni Zasavec stopnjeval ritem v zahtevnejšem nadaljevanju trase. Tako je, na primer, prišel tudi do zmage v 9. etapi letošnjega Gira v San Marinu, kjer je v zadnjem vzponu proti Belgijcu Victorju Campanaertsu nadomestil minuto. Na žalost je drugi vmesni čas potrdil, da si Primož vendarle še ni dovolj opomogel po naporih, ki jih je vložil za zmagoslavje na Vuelti. Le 16. mesto in precejšen zaostanek 2:47 za letečim Avstralcem sta pokopala upanje na ponovitev Bergna 2017, kjer se je Rogla veselil srebra.

»Nisem pretirano razočaran, bil bi, če bi vse leto treniral za to dirko in mi ne bi uspelo, tako pa sem prišel naravnost z Vuelte in neumno bi bilo pričakovati, da bom razvil več moči, kot sem jo. Vožnja na čas je specifična disciplina, ki zahteva svoj čas in trud, gotovo nisem prebil dovolj časa na kronometrskem kolesu, da bi lahko konkuriral za najvišja mesta. V ospredju so bili specialisti, ne pa moji tekmeci z etapnih dirk,« je pojasnil Roglič in glede svojega nastopa na nedeljski cestni dirki pristavil: »Če se je bom udeležil, bom kot vsi v ekipi dal vse od sebe. O nastopu pa se moramo še dogovoriti, saj me boli mišica v zadnji plati, v katero sem prejel udarec, ko sem v 19. etapi Vuelte zadel ob betonski zid. Bolečina mi to pot gotovo ni pomagala, vendar se ne bom izgovarjal nanjo, saj nisem bil niti blizu vrha. Najprej moramo preveriti, kaj se dogaja s to poškodbo, in nato narediti načrt za preostanek sezone,« je še dejal najboljši slovenski kolesar.

To ni bil niti Idrijčanov dan

Tratnik si je želel ponoviti ali izboljšati predlansko 10. mesto iz Bergna, vendar se mu je ponovil ponesrečen nastop z lanskega SP v Innsbrucku, na katerem je končal na 31. mestu. Že v uvodni ravnini si je nabral precej zaostanka, ko je bilo pričakovati, da bo nadomestil nekaj časa proti tekmecem, pa se je čas v rdeče še povečeval. To vsekakor ni bil Idrijčanov dan. »Na začetku, do prvega klanca, je bilo vse tako, kot sem si zadal. V načrtu sem imel stopnjevanje ritma, ki pa ga nikakor nisem mogel ujeti, noge so bile trde, ustavljal sem se. Kronometer je bil izjemno dolg, zadnjih 15 kilometrov sem se boril s samim seboj. Razočaran sem, dal sem vse od sebe, to je bil tokrat moj limit,« je z glavo zmajeval Tratnik, ki ga v nedeljo čaka še cestna dirka. »Poskušal se bom čim prej spočiti in čim bolje odpeljati, s fanti se bomo pogovorili, kako se bomo lotili cestne dirke, in določili, kdo bo imel kakšno vlogo,« je še povedal Tratnik.