Uroš je v solo dirki čez Atlantik prijadral na 5. mesto
Uroš Kraševac, oceanski jadralec iz Slovenske Bistrice, ki je kot četrti Slovenec nastopil na znameniti regati za solo jadralce Mini Transat, je več kot uspešno končal svoje morsko popotovanje. Ciljno črto pred otokom Gvadelup v Francoskih Antilih je prečkal v nedeljo, 12. novembra, ob 4.13:08 po našem času in zasedel skupno peto mesto, kar je izjemna uvrstitev slovenskega tekmovalca.
Gre za najboljši slovenski rezultat v oceanskem regatnem jadranju, hkrati pa je bil med 90 jadralci najboljši začetnik, torej najboljši jadralec, ki je prvič prečkal Atlantik. Njegov skupni čas na Mini Transatu je 24 dni, 13 ur in 11 minut. Jadral je na 6,5 m dolgi jadrnici razreda mini 650 z imenom Ashika II, ki spada v najmanjši razred za tekmovanja na odprtem morju.
Mini Transat je čezatlantska solo regata na najmanjših oceanskih jadrnicah, velikih le 6,5 metra, ki poteka vsaki dve leti. Predstavlja izjemen izziv in velja kot odskočna deska v profesionalne tekmovalne vode na večjih oceanskih jadrnicah. Tekmovalci morajo prejadrati 4050 navtičnih milj, in sicer v dveh etapah: Les Sables d'Olonne (Francija)–Santa Cruz de la Palma (Španija) in Santa Cruz de la Palma–Saint François, Gvadelup (Francija).
Regata je izjemno zahtevna. Vsak stik z zunanjim svetom je prepovedan. Jadralci lahko uporabljajo samo tiste informacije, ki prihajajo prek radijskih valov, torej jadrajo brez modernih satelitskih slik ali GPS-navigacije. Na startu 24. izvedbe, ki se je začela 24. septembra 2023, je bilo 90 jadralcev, ki so si to čast morali prislužiti s trdim delom in uspehi v minulih dveh letih.
Na prvi etapi, ki se je začela pred francoskim pristaniščem Les Sables d'Olonne in se za Uroša končala po 9 dneh, 22 urah, 18 minutah in 43 sekundah pred Santa Cruzom na kanarskem otoku La Palma, je osvojil šesto mesto in za zmagovalcem zaostal le dobri dve uri in pol. Na drugi etapi, ki se je začela 28. oktobra in je potekala med Santa Cruzom in mestom Saint François na Gvadelupu v Francoskih Antilih, je po nekaj dneh plovbe celo vodil in vodstvo obdržal tri dni zapored.
Guinnessov rekorder
Uroš Kraševac je po obdobju tekmovanj v olimpijskih razredih postal trener pri Jadralni zvezi Slovenije. Kmalu je ugotovil, da še ni pripravljen opustiti premagovanja svojih izzivov, zato je našel izziv v oceanskem solo jadranju. V dveh letih od te usodne odločitve je s sestro Marušo postal Guinnessov svetovni rekorder v jadranju, ko sta se podala na 335 navtičnih milj dolgo plovbo brez postanka po Jadranu, od Portoroža do Dubrovnika. Ker sta potrebovala le 84 ur in 10 minut, sta se vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov z najdaljšo prejadrano razdaljo brez postanka v jadrnici tipa dinghy. Poleg tega je postal evropski podprvak v solo jadranju, prejadral je Jadransko morje po dolgem in počez ter dosegel nepričakovano veliko zmag in drugih dobrih rezultatov na regatah francoske jadralne scene, ki velja za zibelko oceanskega jadranja. S pomočjo švicarskega kluba Ashika Sailing, ki je bil ustanovljen za ta namen, in s podporo vodilnega svetovnega proizvajalca športnih jadrnic, slovenskega podjetja Seascape iz Podpeči pri Ljubljani, se je uspešno kvalificiral na eno izmed najzahtevnejših oceanskih solo regat – Mini Transat.
Ni še rekel zadnje
»Ker je jadranje tehničen šport in oprema trpi zaradi velikih obremenitev, se je zgodilo, česar smo si najmanj želeli,« je iz njegovega tabora sporočil Vid Slapničar. In kaj se je v resnici zgodilo? »Ravno sem se po 15-urni izmeni na krmilu odpravljal spat, ko sem s premca zaslišal glasen pok,« pravi Uroš. »Zlezel sem nazaj na krov in opazil, da genaker ter kosnik (penon) prosto opletata po zraku. Ugotovil sem, da je popustilo vpetje na dnu premca, ki vleče kosnik navzdol. Pri koncu z močmi sem se vseeno lotil popravila, to se je izkazalo za precej zahtevno. Od izmučenosti sem v nekem trenutku celo zaspal v majhnem prostoru v premcu.«
4628,6 navtične milje je prejadral.
Popravilo je trajalo skoraj ves dan in tudi potem je Uroš previdno obremenjeval jadrnico, kar pomeni, da je jadral precej počasi in tako izgubil nekaj mest. Vseeno je z borbenostjo in vztrajnostjo uspešno končal svoje prvo prečenje Atlantika in dosegel vrhunski rezultat. Še posebno glede na starost njegove jadrnice, ki je bila izdelana leta 2009, medtem ko vsi štirje jadralci pred njim jadrajo na leto ali dve starih plovilih, ki so precej modernejša in hitrejša.
V seštevku obeh etap je prejadral 4628,6 navtične milje, pravi pa, da to ni njegova zadnja udeležba na Mini Transatu. S pomočjo svoje kopenske ekipe in enega izmed najboljših jadralskih meteorologov Jureta Jermana napoveduje naskok na sam vrh na Mini Transatu 2025. Do zdaj so na tej zahtevni regati nastopili le trije slovenski jadralci. Njegovi predhodniki so bili Jure Šterk ter ustanovitelja podjetja Seascape Andraž Mihelin in Kristian Hajnšek.
