V Manili ga je motilo le pivo
»Rad imam Filipine, lahko pa bi imeli boljše pivo,« se je pošalil Gordon Herbert, ko se je odžejal po finalni tekmi 19. svetovnega prvenstva v košarki. Od selektorja nemške reprezentance, ki se je prvič povzpela na prestol mundiala, bi pričakovali nekoliko bolj poglobljene uvodne misli, toda v Manili in še prej v Okinavi je govoril predvsem z dejanji. Njegovi izbranci so zmagali v vseh osmih nastopih, med drugimi so ugnali Slovenijo, Avstralijo, prijetno presenečenje Latvijo, v polfinalu ZDA in v finalu še Srbijo.
Na vso srečo nas reprezentančna tekmovanja zadnjih let spomnijo, da je košarka kolektivna igra in da so statistični podvigi posameznikov zgolj nekakšna hitra hrana za duše manj zahtevnih opazovalcev. Na SP 2019 in lanskem eurobasketu sta prevladovala španski moštveni duh in kontinuiteta dela Sergia Scariola, letos Nemci. Začetek letošnjega mundiala so pričakali kot 11. na Fibini lestvici, štiri mesta za Slovenijo, v naslednjih 17 dneh pa so se pridružili košarkarjem Španije (2006 in 2019) in ZDA (2010 in 2014), ki so osvojili zlate kolajne na prejšnjih štirih SP s samimi zmagami.
Po stopinjah Nowitzkega
Herbert je v igralskih dneh branil barve Kanade na olimpijskih igrah 1984 (v dvoboju za 3. mesto je bila uspešnejša Jugoslavija z 88:82) in SP 1986, trener je od leta 1994. Pri 64 letih ima za seboj dolgo pot, selektor nemške reprezentance je postal septembra 2021 po OI v Tokiu, na katerih je – brez treh adutov iz lige NBA Dennisa Schröderja, Franza Wagnerja in Daniela Theisa iz letošnje šampionske zasedbe – zasedla 8. mesto. Na lanskem domačem eurobasketu je trojica pogrešanih sinov okrepila moštvo, ki pa je izgubilo Moritza Wagnerja in Isaaca Bongo ter si priigralo bronasto kolajno. Letos so našteti končno združili moči in dostojno nasledili šampionsko zasedbo z EP 1993 ter rod Dirka Nowitzkega, ki je osvojil bron na SP 2002 in srebro na EP 2005.
»Ko sem prevzel krmilo, sem se sestal z Dennisom Schröderjem. Pogovarjala sva se tri, štiri ure in začutil sem njegovo pripadnost do domovine in soigralcev. Na tem sva začela graditi in vsak dan bolj sem čutil, kako se je vživel v kapetansko vlogo. Z besedami ne morem opisati, koliko pomeni za nemško košarko. Seveda moram pohvaliti tudi vse druge fante, saj so predvsem moštvo in šele nato individualni talenti. Od rojstva mojih otrok nisem bil tako srečen,« je Herbert poudaril pomen najboljšega igralca letošnjega mundiala. Toda Nemci so dihali kot eden tako v napadu kot v obrambi. Zato so le enkrat, v polfinalu z ZDA, prejeli več kot 82 točk.
