V Španiji se Tamara in Kaja počutita kot doma
Slovensko žensko teniško reprezentanco je po bolj kot ne deževnih zadnjih dneh v domovini na prizorišču njenega prvega finalnega turnirja doslej v tekmovanju za pokal Billie Jean King sredi Andaluzije pričakalo sonce. Izbranke zveznega kapetana Andreja Kraševca so na prizorišču od sobote, sinoči so v Sevillo pripotovali najzvestejši privrženci slovenskega tenisa, v nizkem startu pred dogajanjem v športnem parku ob mogočnem stadionu, ki je gostil štiri tekme zadnjega nogometnega eura, je tudi poročevalska zasedba. Pa ne le iz Slovenije, sklepno dejanje ženske teniške sezone botruje zanimanju novinarjev od vsepovsod.
Zanimivo je bilo že v zadnjem tednu na drugem dela sveta, v Mehiki se je namreč osem vodilnih igralk zbralo na zadnjem uradnem posamičnem turnirju. Novaka Đokovića, Carlosa Alcaraza, Danila Medvedjeva in druščino to dejanje še čaka, in sicer prihodnji teden v Torinu, nato bo napočil čas še za izbrano moštveno tekmovanje za Davisov pokal, ki bo prav tako v Andaluziji, le da prav na jugu v Malagi.
»Tako je to, naša regija si že zaradi promocije res želi športne spektakle, tenis pa je sploh ena od tistih panog, ki ji v Španiji, kajpak zavoljo uspehov, vneto sledimo,« mi je dejal mimoidoči ob novinarski tribuni nad igriščem, na katerem bo danes ob 10. uri slovenska reprezentanca proti Avstraliji odprla novo poglavje svoje pisane zgodbe, ki je predvsem v obdobju poldrugega leta, od lanskega aprila, prepletena s številnimi odmevnimi in celo nepričakovanimi zmagami.
Že v tistem kvalifikacijskem delu v Beleku, znanem turškem letovišču, so morale naše igralke z najvišjo prestavo drveti prek ovir tekmic, denimo tudi avstrijskih in hrvaških, nato je sledil velenjski podvig brez Tamare Zidanšek (imenitno jo je zamenjala Ptujčanka Nina Potočnik) proti favoriziranim Kitajkam, sploh poseben pa je bil letošnji koprski podvig proti Romuniji, potem ko je ta v zmagah vodila že z 2:0 ...
Zdaj smo tu in ne nameravamo se kar tako ustaviti.
Andrej Kraševec
Optimističen je tudi Kavčič
»Toda zdaj smo tu in ne nameravamo se kar tako ustaviti,« je po zadnjem treningu pred današnjo premiero v Sevilli dejal zvezni kapetan. Svoj večni optimizem, ki ga očitno uspešno prenaša na igralke, ohranja tudi v andaluzijskem soncu, v katerem uživata – tako kot vedno v Španiji – tudi naši dve vodilni igralki Tamara Zidanšek in Kaja Juvan. Zlasti slednja je s svojim znanjem španskega jezika, ki se ga uspešno uči tudi prek aplikacije duolingo na mobilnem telefonu, in ob spoznanju o svoji bazi za trening v Barceloni (poleg domače Ljubljane in Bratislave), v španskem okolju kot doma. Tudi Zidanškova nam je pred dnevi potrdila, da ji je ta del stare celine prav všeč.
Seveda je zanjo najpomembneje, da vendarle uspešno odpravlja bolečine po poškodbi rame, zaradi katerih sta morala s trenerjem Blažem Kavčičem, s katerim zdaj sodelujeta tri mesece, najprej spremeniti načrt treninga. »Njeno najmočnejše teniško orožje je forehand, najprej sva zato vadila prav ta udarec, premik je bil viden, posledično je postala samozavestnejša. Moj načrt je bil nato njen servis dvigniti na višjo raven, kar je zares pomembno za igrišča s trdo podlago.
Na slednji pa so najboljši tisti, ki ohranjajo dobro gibanje. In prav to je ena od Tamarinih odlik, zato sem optimist tudi glede tega izziva v Sevilli,« je strnil misli na prizorišču eden od vodilnih slovenskih teniških igralcev doslej, čigar pozitivni pristop pomaga tudi drugim dekletom v reprezentanci, kar so potrdile omenjene akcije v Turčiji, Velenju in Kopru.
Zdaj je napočil čas nadgradnje. Ugank pred uvodno tekmo z Avstralijo, pri kateri zdaj ni igralk iz najožjega svetovnega vrha, je precej. Tudi za tistih dobrih 100 Slovencev, ki so si namesto »krompirjevih počitnic« izbrali prosto na delovnih mestih ali v študijskih klopeh raje teden pozneje, da bi doživeli podvig, kot ga v našem tenisu še ni bilo.
