Vinčić že osrečil Špance

Le štiri nogometne reprezentance so ostale v igri za naslov evropskega prvaka, drevi bomo dobili v Münchnu prvega finalista, jutri v Dortmundu ob podobni uri še drugega. Bosta res potovali v Berlin Španija in Nizozemska, ki naj bi doslej pokazali »največ«, ali pa sta varčevali najboljše za konec Francija in Anglija, ki naj bi bili doslej »neprepričljivi«, karkoli že to pomeni? Polovico odgovora bomo dobili nocoj na stadionu Bayerna, ko naj bi videli »finale pred finalom« v derbiju med Španijo in Francijo.

Drevišnji derbi v Münchnu (21.00) bo dvignil na noge 68 milijonov Francozov močneje kot nedavne parlamentarne volitve in 48 milijonov Špancev bolj zanesljivo kot olimpijske igre v Parizu. Navijače teh reprezentanc ne zanima pot proti cilju, prav tako jim je vseeno, na kakšen način bi si Španija ali Francija zagotovili finale v Berlinu. Vsi ostali na stari celini se sprašujejo še več – kaj bo denimo prevladalo: napadalni arzenal največjega kalibra, ki krasi obe izbrani vrsti, ali podatek, da sta prav Španija (4) in Francija (3) doslej nanizali največje število tekem brez prejetega gola.

Selektor Didier Deschamps in Kylian Mbappe sta se takole veselila v Hamburgu, potem ko je Francija po izvajanju enajstmetrovk izločila Portugalsko. FOTO: Annegret Hilse/Reuters

Na spletni strani Uefe so obiskovalce spraševali o epskih polfinalnih tekmah v dosedanji 64-letni zgodovini evropskih prvenstev v nogometu. Najbolj sveža datira v leto 2012, ko je vodstvo Nemčije v Varšavi z dvema goloma izničil italijanski napadalec Mario Balotelli. Prva spektakla je zaznamovala nekdanja Jugoslavija – leta 1960 je z izidom 5:4 premagala Francijo, 16 let pozneje pa je izgubila z 2:4 proti Zahodni Nemčiji, četudi je po golih Danila Popivode – do 105. minute je igral tudi Brane Oblak – in Dragana Džajića vodila z 2:0. Nemški rezervist Dieter Müller je imel drugačne načrte, zabil je tri gole.

Upajmo, da bosta drevi v ospredju Kylian Mbappe in Alvaro Morata ter da bo prvi polfinale eura 2024 najmanj tako spektakularen kot nekateri prejšnji na šampionatih. Morda gre za dvoboj teh reprezentanc v zanju specifičnem obdobju. Španije ne »krasi« več tako izrazita premoč v posesti žoge kot v šampionskem obdobju 2008-2012, ko je delovala na pogon koncepta Barcelone. Na tem euru je imela v povprečju žogo v svoji posesti 57,2 odstotka igralnega časa, pred njo so Portugalska (64,8), Nemčija (59,29) in Anglija (58,6), tudi Francija po tem merilu kotira šele na 13. mestu (50,4), Slovenija je – mimogrede – na repu 24 reprezentanc (35,5 %).

Slovenski sodnik Slavko Vinčić je dobil pomembno nalogo v polfinalu eura 2024. FOTO: Carmen Jaspersen/Reuters

Tudi dvoboj selektorjev

Redkokdaj doživimo tudi dvoboj tako dobrih selektorjev, kakršna sta Luis de la Fuente in Didier Deschamps. O slednjem govorijo številke: naslov svetovnega prvaka 2018, liga narodov 2021, finale eura 2016 in finale mundiala 2022 so odlični dosežki. Francija pod vodstvom Deschampsa torej ve, kako do finala. De la Fuente je zavihtel Španijo na evropski vrh v kategorijah U-19 in U-21 ter lani s člani osvojil ligo narodov, ob letu osorej njegova selekcija blesti v Nemčiji.

Bomo videli, kaj bo odločilo o zmagovalcu. Izjemna hitrost in prodornost španskih krilnih adutov, kakršna sta Lamine Yamal in Nico Williams, ali čvrstost francoskih zveznih igralcev, ki morda ne delujejo tako zanesljivo kot na nekaterih prejšnjih turnirjih? Ali morda nek tretji element – pomembno bo tudi, kdo se bo bolje prilagodil na kriterij glavnega sodnika Slavka Vinčića, ki mu je sodniška komisija zaupala vodenje tako pomembnega večera, kot bo drevišnji v Münchnu. To bo njegova tretja tekma na turnirju, Špancem je v tekmi z Italijo (1:0) že prinesel srečo.

Navijači so se že izrekli, v Uefini anketi jih kar 63 odstotkov meni, da bo Španija izločila Francijo in si zagotovila nastop na zadnjem dejanju eura 2024, ki bo v nedeljo ob 21. uri na olimpijskem stadionu v Berlinu. Francozi seveda premorejo drugačne načrte.