Viole bi kar klale svoje ljubljence

Ne gre se slepiti: 45. slovenski nogometni derbi (19 zmag Maribora, 7 Olimpije, razlika v golih 58:43) je bil eden od najslabših v zadnjih petih letih in kaže, da je Maribor globoko v krizi. Olimpija se je po razglašenem startu močno dvignila, oguljene fraze »ko se bomo še bolj uigrali in spoznali« pa vendarle ne bo mogoče več ponavljati v nedogled. Po dvotedenskem odmoru nič več.
Na kratko o 6. krogu 1. SNL: gol Jasmina Mešanovića – tretji v tej sezoni in že en več kot v vsej prejšnji – za 1:0 v 30. minuti je bil atraktiven, že četrti prvenstveni za zasluženo izenačenje Đorđeja Ivanovića v 75. minuti pa spreten. Še dobro, da je Bravo ustavil Muro v njenem silovitem naletu, ki se je zdel, da bo že v prvi četrtini prvenstva ustvaril šampionsko prednost. Vrnil se je tudi prvak Celje, ki je sicer izgubil najboljšega igralca Mitjo Lotriča, a napolnil blagajno in v strelcu dveh golov Filipu Dangubiću dobil naslednika najboljšega strelca Daria Vizingerja. Aluminij in Koper bosta zaradi hudega naliva v 17. minuti prekinjeno tekmo nadomestila 13. oktobra.

Bravo je z igro in točkami odgovor na modrosti iz vijoličnega in zeleno-belega tabora. Mariborski trener Mauro Camoranesi in ljubljanski Dino Skender sta zavzela držo, po kateri imata vse pod nadzorom, vse je v najlepšem redu, vesta, kaj delata ... Ob tem, da je Argentinec v treh tekmah zmagal le enkrat in osvojil manj kot 50 odstotkov točk (štiri od devetih), Hrvat pa na domačem igrišču strl ne prav konkurenčna nasprotnika z najtesnejšim izidom (Domžale in Gorico), a trepetal do zadnjega sodnikovega žvižga. O evropskem polomu obeh pa raje ne.

Vijolični imajo hitrost, mladost

Maribor ni premagal Olimpije v Ljudskem vrtu že od 17. novembra 2017. Camoranesijevo eksperimentiranje s taktično postavitvijo in še bolj z izbiro igralnih položajev za posameznike (Rok Kronaveter na krilnem položaju in Mešanović v vlogi št. 9) je zbodlo tudi slepe. Neustvarjalnost v zvezni vrsti z nezanesljivim, a samozavestnim Alexandrujem Cretujem v ospredju, na daljavo vidna počasnost igre in igralcev samo po sebi ponujajo odziv in rešitve. Maribor ima na klopi potentne fante, hitre, mlade in tudi že potrjeno znanje, ki bi lahko bili kos sodobnim nogometnim izzivom, a bi potreboval podobno mantro, kot jo zganja Olimpija v »dajte nam čas«.

Pri Mariboru ne bo miru, kot je bil pri Olimpiji po zapravljanju vsega možnega v prejšnji sezoni in v tej. Navijači izgubljajo potrpljenje. Ne manjka veliko, da bodo Viole vzele vajeti v svoje roke. Res ne z »noži in klanjem«, kot je bilo slišati iz njihovih grl z gradbišča zahodne tribune, kamor so se prebili že med tekmo, a na kakšno krepko besedo iz oči v oči z igralci in zaušnico bo treba računati.