Oči vseh Slovencev danes uprte v Garnbretovo: Pripravljena sem kot še nikoli

Športno plezanje je debitantski šport na olimpijskih igrah, kar se tiče žlahtnih kovin, pa debitantka vsekakor ni slovenska zvezdnica Janja Garnbret. Dvaindvajsetletna Korošica si je namreč priplezala že šest naslovov svetovne prvakinje, a olimpijsko zlato v kombinaciji v Tokiu bi seveda imelo posebno težo. Na umetni steni v urbanem športnem parku Aomi se kvalifikacije za dekleta začnejo danes, hitrostni del ob 10. uri, balvani ob 11., težavnostno plezanje je na vrsti ob 14.10. Finale, po katerem bodo delili žlahtne kovine, je v petek. V kombinaciji se točke izračunajo na osnovi zmnožka dosežkov v hitrostnem, balvanskem in težavnostnem plezanju, zmaga tisti z najmanjšim seštevkom. Garnbretova se je na azijsko specifiko glede vročine, vlage in časovnega zamika že v najboljši meri privadila, saj v japonski prestolnici vadi že dober teden dni.



Da so ji vsi za vrat že obesili najžlahtnejše odličje, pa je pospremila z naslednjimi besedami: »Sem perfektcionistka in pritisk si ustvarjam sama. Drugi pritiski me zato niti ne motijo niti ne ganejo. Vloga favoritinje me ob omenjenem dejstvu le vzpodbuja in motivira. To ni pritisk. Nehvaležno pa je napovedovati izide v kombinaciji. Dala bom vse od sebe, to je največ, kar lahko storim.« Kljub temu da je vse v njenih rokah, lahko tudi druge razmere krojijo potek tekmovanja. »Vlaga na oprimkih se čuti, a tukaj smo se plezanje že navadili prilagoditi oprimku. To sem že večkrat preizkusila, vem, kako se odzvati v določenem položaju. Zanesljivo bo to vplivalo na tekmovanje, a je vseeno bolje, kot sem pričakovala. Ko smo vadili zvečer, je tudi malce pihalo, tako mrzlo je bilo, da bi se skoraj še dodatno oblekla,« je pojasnila severnotihomorske podnebne značilnosti.

Glava na pravem mestu

V nasprotju s svetovnim pokalom so imele tekmovalke v Tokiu priložnost, da vadijo na tekmovalni steni. »Hitrostna stena je tako ali tako povsod enaka, pomembno pa je, da smo se spoznali z razmerami tukaj, predvsem trenjem na steni, in preizkusili oprimke. V balvanski steni je pomembno preizkusiti naklone, da vidim, kaj se dogaja, v težavnosti pa sem za privajanje plezala dve smeri, na voljo sem imela štiri,« je razkrila.

Za zlato nagrado bosta odločala tako telo kot glava. »Menim, da sem pripravljena kot še nikoli. Če dam še glavo na pravo mesto, bom postorila tisto, kar sem si zamislila,« pravi zmagovalka 30 tekem v svetovnem pokalu. »Vem, da tudi v hitrostnem plezanju lahko naredim dober rezultat. Seveda pa vsakomur lahko tudi spodrsne. Sicer mi je hitrost prirasla k srcu in razmišljam, da bi tudi po igrah šla na še kakšno tekmo v tej disciplini,« je Janja Garnbret omenila o slovenskim predstavnikom najmanj priljubljeni disciplini od treh v športnem plezanju. Tokijske stene pa se bo lotila še ena Slovenka, Mia Krampl.