Zabil prvaku, podprvaku, bivšemu

V Domžalah so se po prejšnji klavrni sezoni vrnili k že preizkušeni formuli in šli v novo nogometno sezono z mlajšimi silami v ospredju. Eden od njih je 20-letni napadalec Dario Kolobarić, ki je po treh krogih s tremi goli prvi strelec 1. SNL.
Tudi koprski junak Žan Žužek, obrambni steber in strelec treh golov, izhaja iz domžalske mladinske šole. Zato je slišati nenavadno, da obrambni dvojec v domžalski zasedbi tvorita vijolična fanta, Štajerca.

Ni veliko manjkalo, da bi tudi Kolobarić ostal le pri tem, da bi bil še en igralec z nazivom »veliki up, ki ni dobil priložnosti«. V mlajših kategorijah je bil vselej najboljši ali med najboljšimi strelci. »Prejšnji trener Andrej Razdrh je imel drugačen pogled. Bolj je zaupal drugim, zato je bila edina rešitev odhod v Dob, kjer je bil trener Dejan Đuranović. On me pozna še iz obdobja, ko je bil pomočnik Simonu Rožmanu. Zaupal mi je in me vrnil,« je pojasnil postavni napadalec, ki je bil že od nekdaj rojeni strelec. Zaradi njega sta se sporekli tudi skavtski službi Brava in Domžal. Kdo je komu kradel igralce oziroma posegal v napačno moštvo, bi dobili najbrž dva različna odgovora. Kakor koli že, Dario je iz Idrije najprej odšel v Sp. Šiško.

»Že v 9. razredu osnovne šole sem šel v Ljubljano. Tu je zdaj tudi mlajša sestra Anja, ki igra rokomet pri Olimpiji. Oče Nedeljko me je vozil na treninge. Po 1. letniku sem prestopil k Domžalam, potem ko sem bil najboljši strelec kadetske lige z 41 goli,« je razkril Dario, ki se je za eno sezono preselil tudi v znamenito akademijo rdečega bika iz Salzburga.

»Imel sem odličnega trenerja Marca Roseja. On je zdaj prvi trener Borussie iz Mönchengladbacha. Ampak tedaj sem bil še premlad, nisem se navadil biti od družine. Mučilo me je domotožje,« je odkrito povedal o preizkušnji na Solnograškem, ki jo sicer jemlje kot pozitivno. Malo manj pa vse drugo, s čimer se je srečeval v igralskem odraščanju. Kljub močni postavi, zaradi katere je odstopal od vrstnikov, je bil ranljiv. »Nenehoma sem imel težave z zadnjima stegenskima mišicama. Nato sem si poškodoval še gleženj na desni nogi.«

V uvodnem delu prvoligaške sezone Dariu upravičeno pripada glavna vloga, saj je dosegel gol na vsaki tekmi in proti moštvom z vrha – proti Bravu, Mariboru in Celju. Napadalci so še bolj na očeh, še posebno njegovega kova. Ima moč in silo, povrhu še strelski občutek. »Najraje imam pobege v globino. Hiter sem v kratkih sprintih, še bolj v daljših,« je opisal svoj slog igre junak 3. kroga, ki je zabil prvi gol na gostovanju pri prvaku v Celju, kjer so si Domžalčani povrnili veliko samozavesti za nadaljevanje sezone. Morda tudi za vrnitev v slovenski vrh.