Zajc prvi milenijec na zmagovalnem odru

LJUBLJANA – Avstrijski skakalni as Stefan Kraft je tekmecem tudi na Japonskem predstavil svojo moč, kar sicer v nemščini pomeni njegov priimek. Po Zakopanah je slavil še dve zmagi v svetovnem pokalu, potem ko je bil najboljši na obeh preizkušnjah v Saporu. »Tri zmage v nizu so genialne, zaradi njih sem res mega vesel. To je bil sanjski vikend, zdaj prav obožujem Japonsko,« je po novih podvigih kar žarel od navdušenja 25-letnik iz Goldegga na Solnograškem, nič manj vesel pa včeraj ni bil niti vzhajajoči slovenski zvezdnik Timi Zajc. Potem ko se je že dlje okrog zmagovalnega odra smukal kakor maček okoli vrele kaše (v soboto je, denimo, s tretjega mesta zdrsnil na šesto), je na drugi tekmi v Saporu vendarle skočil nanj.
Pot k sijajnemu drugemu mestu si je 18-letni skakalec iz Hramš pri Dobrni tlakoval z izjemnim prvim nastopom (138,5 m), po katerem je že po uvodni seriji zaostajal le za Kraftom (135 m). Ko je v finalu doskočil pri 125 metrih in blizu zelene črte, ki označuje potrebno daljavo za prevzem vodstva, je na koncu izteka nestrpno pogledoval proti semaforju rezultatov ter čakal, katera številka se bo izpisala pred njegovim imenom in priimkom. Ko je zažarela enica, se mu je v očeh kar zaiskrilo. Že od daleč je bilo videti, kako zelo mu je odleglo, da je vendarle dočakal krstne stopničke med elito, s katerimi se je začel sicer na glas spogledovati že pred poldrugim mesecem. Da je Kraft za njim s skokom, dolgim 128,5 metra, potrdil novo zmago, je bilo za Zajca, čigar zaostanek je po 14. dosežku finala s pičle točke narasel na 9,8 točke, v tistih trenutkih postranskega pomena. Za Timija, ki so mu prvi čestitali reprezentančni kolegi, je bilo pač v ospredju veliko olajšanje po premierni uvrstitvi med elitno trojico. »Po finalnem skoku me je resda malo zaskrbelo, ker moja daljava ni bila vrhunska, zato je bilo moje veselje nato toliko večje. Tega dne ne bom nikoli pozabil, to so moje prve stopničke!« je dal veliki up iz SSK Ljubno BTC jasno vedeti, da si bo za vedno zapomnil 27. januar 2019.

Stopničke prišle ob pravem času

Največji dosedanji uspeh v (skorajda popolni) absolutni konkurenci mu je izdatno okrepil samozavest, kar je mogoče soditi tudi po njegovi naslednji izjavi. »Rezultat je prišel ob pravem času. Upam, pravzaprav vem, da bom nadaljeval takšno skakanje,« je poudaril Zajc, z mislimi že pri naslednjih preizkušnjah konec tedna v Oberstdorfu, kjer bo prvič nastopil na letalnici. Mladi Štajerec, ki je postal 19. Slovenec s stopničkami med elito, je sicer sploh prvi skakalec, rojen v tem tisočletju, ki se je udeležil slovesne razglasitve najboljših v svetovnem pokalu. Dobro so se minuli konec tedna odrezali tudi preostali naši skakalci: Anže Lanišek je 16. mestu dodal enajsto (po včerajšnji uvodni seriji je bil še šesti), obakrat so točke osvojili tudi Anže Semenič (12. in 24.) in Domen Prevc (24. in 13.), po enkrat pa je to uspelo Žigi Jelarju in Tilnu Bartolu s 25. oziroma 29. mestom.
Omeniti kaže še izjemen sobotni polet prehlajenega Kamila Stocha, ki je po natančnem in silovitem odrivu v finalu kot prekaljeni velemojster izkoristil odlične razmere v zraku in s pomočjo vzgornika odjadral daleč proti dnu skakalnice – do izjemnih 148,5 metra! Tako je kar za 4,5 metre izboljšal rekord naprave Okurajama (HS-137), ki si ga je Kraft od predlani lastil skupaj s Poljakom Maciejem Kotom. »Če sem iskren, nisem vedel, ali bom sploh lahko pristal. Niti sanja se mi ne, od kod sem vzel energijo. Še vedno nisem povsem pri močeh, počutim se tako, kakor se pač človek, kadar je bolan,« je razkril Stoch. A še dlje kot 31-letni Poljak je verjetno v Saporu poletel Lanišek, ki so mu pred štirimi leti na tamkajšnji preizkušnji za celinski pokal uradno namerili 146,5 metra, po ocenah očividcev pa je njegov takratni sanjski skok meril celo 150 metrov.