Žan Černič postal svetovni juniorski prvak v bodibildingu

»Bravo, mali, kje si se skrival doslej? Koliko si sploh star?« so 23-letnega Žana Černiča iz Metlike po mišičastih ramenih trepljali njegovi starejši sotekmovalci. Trenirati je začel pred sedmimi meseci, nato pa oktobra prvič nastopil v Poreču in osvojil tretje mesto, nekaj dni za tem je na svetovnem prvenstvu v Kopru postal juniorski svetovni prvak. »To je bilo sedem najtežjih, hkrati pa najlepših mesecev v mojem življenju,« pravi Žan, ki bo svojo mišičasto pot nadaljeval, čeprav so mu sojenice v zibelko menda položile nogometno žogo.

Uspešni nogometaš

Pred tremi leti smo v našem časopisu poročali o uspešnem mladem nogometašu, takrat 20-letnem Žanu Černiču. Igral je v različnih klubih po Sloveniji in v tujini, bil je tudi kapetan svoje ekipe in takrat mu ni šlo po glavi nič drugega kot nogomet. V srednji šoli v Sevnici, kjer se je učil za frizerja, so mu šli na roko in mu omogočili šolanje na daljavo.

Novinec in stari mački

Prakso pa je lahko pridobival pri mami Mateji, ki ima frizerski salon v Novem mestu. Med korono je uspešno treniral na domačem nogometnem igrišču, ki ga je uredil njegov dedek Anton Černič. Sosedje so ga pogosto videvali, kako si je okrog pasu pripel pas, nanj pa navezal avto in ga vlekel po igrišču. Organiziral je tudi zanimivo tekmovanje v streljanju enajstmetrovk za pokal Žabovujček. Tako se namreč imenuje belokranjski paglavec ... Tisti, ki plava po vodi.

Korona je minila, Žan je postal frizer, se zaposlil v maminem salonu in kar nenadoma nogomet obesil na klin. Kaj se mu je tako zamerilo, najbrž nikoli ne bo povsem znano, saj Žan o tem molči. Pojasni le, da je moral poiskati drug hobi, ki ga sprošča ob službi, in se je odločil za disciplino, v kateri lahko trenira, kadar želi in kadar ima čas, individualno, torej.

»Letos sem se odločil, da želim tekmovati v bodibildingu,« razlaga Žan. Pred približno sedmimi meseci sta si s trenerjem zadala dva cilja: nastopa na odprtem prvenstvu Hrvaške in na svetovnem prvenstvu v bodibildingu in fitnesu v Kopru konec oktobra.

S prijateljem in trenerjem Lucianom Murnom, ki prej še nikogar ni pripravljal na tekmovanje.

Tudi trener novinec

»Treningi so postali zelo resni, prehrana specifična, odpovedal sem se vsemu, kar bi lahko slabo vplivalo na moje zdravje, počutje in napredek.« Želel je biti v čim boljši formi za svetovno prvenstvo, tekmovanje v Poreču je bilo tako generalka, kjer naj bi si nabral čim več izkušenj ter spoznal ljudi, ki se s tem že dlje ukvarjajo. V Poreču je tekmoval v dveh kategorijah, in sicer juniorski do 23 let ter absolutni, v katero spadajo vse starostne skupine. V slednji je bil šesti, v juniorski pa tretji. Z uvrstitvama je bil zadovoljen, saj je prvič nastopil na tovrstnem tekmovanju.

»Zelo pozitivno so me presenetile reakcije mojih sotekmovalcev, občinstva in sodnikov, ki so me spraševali, kdo sem in od kod prihajam. Najbolj me je navdušil Antonio Furić, živa legenda bodibildinga in selektor hrvaške bodbilding reprezentance, ki mi je čestital z besedami Mali, odličen si!. Če ne bi imel skupne fotografije z njim, niti danes ne bi verjel, da se je to zgodilo,« se spominja Žan.

Po uspehu v Poreču so se začele intenzivne priprave na svetovno prvenstvo 21. oktobra v Kopru. Kot novinec na velikem odru ni imel pričakovanj, a sledil je šok: zmaga, svetovni prvak! »Nekaj sekund sem potreboval, da sem dojel, kaj se sploh dogaja. Ves čas sem trdo garal, premagal vse ovire in sam sebi dokazal, da zmorem,« je zdaj upravičeno ponosen Žan. Živ dokaz, da trdo delo in disciplina prinašata rezultat. »Bil sem na robu psihične in fizične izgorelosti,« še poudari Žan. Zahvaljuje se vsem, ki so mu stali ob strani, posebno pa športnemu zdravniku Danijelu Borkoviću, ki je bil ob njem s svojim medicinskim znanjem in znanjem iz sveta bodibildinga. »Vsak laboratorijski izvid je natančno analiziral, določal preiskave.

Veliko vlogo je odigral tudi trener posinga Filip Dropulić iz Zagreba, s katerim sta pilila poze. Seveda pa so mu bili v največjo oporo starši. »Brez njiju bi ene velike sanje propadle,« je hvaležen Žan, ki se srčno zahvaljuje prijatelju in trenerju Lucianu Murnu, ki ga je ves ta čas treniral, vodil in usmerjal. Čeprav nikoli v življenju ni nikogar pripravljal na tekmovanje, kaj šele na svetovno prvenstvo, je svoje delo opravil odlično in rezultat je viden.

Zdaj je svetovni prvak že nazaj v službi in verjetno dekleta kar v vrsti stojijo pred frizerskim salonom, da bi si od blizu ogledale zmagovite mišice.