NOGOMET
Zasičenost v Ljudskem vrtu: kdo bo presekal agonijo?
Nogometaši Maribora kažejo katastrofalno podobo na igrišču. Trener Darko Milanič ima pogodbo do konca sezone 2020/21.
Odpri galerijo
Kaj Darko Milanič še lahko izvleče iz vijoličnih bojevnikov? FOTO: Tadej Regent
LJUBLJANA – Kaj se dogaja z nogometaši Maribora, ki so po šestih zaporednih prvenstvenih zmagah in vmesnem izpadu s pokalnega tekmovanja proti drugoligašu Kopru (?!) mrknili v dvoboju z Muro doma (0:0) in po ligaškem premoru zaradi reprezentančnih kvalifikacij doživeli polom proti novincu Taboru v Sežani (1:4)? Če bi premagali Muro, bi si razdelili klubsko nagrado 500.000 evrov, zato zdaj kibici z obeh strani Drave namigujejo, da je sicer za slovenske razmere zelo dobro plačanim vijoličnim bojevnikom »padla finančna motivacija«.
Šalo na stran; bolj jih skrbi dejstvo, da trener Darko Milanič po dveh tednih priprav na obračun s Taborom in porazu ugotavlja, da je bilo v igri njegovega moštva vse slabo, od pristopa naprej. Na mestu je vprašanje, ali še sploh obstaja nujna povezanost med trenerjem in igralci. Ali igralci še sledijo svojemu šefu, ki je sicer že sredi avgusta ponudil odstop, potem ko je Maribor doma ugnal Tabor (4:2), a se je za tri točke precej namučil? Zdaj je prišel nov trenutek resnice, ki je razgalil povprečnost vratarja Kenana Pirića, obrambno linijo, podobno švicarskemu siru, brezkrvnost zvezne linije in razglašeno igro v napadu. Če dodamo še zmešnjavo v Sežani okrog kapetanskega traku – najprej ga je nosil Luka Zahović, ga predal Aleksandru Rajčeviću, nato ga je ta vrnil Zahoviću, ob vstopu s klopi pa ga je nosil prvi kapetan Marcos Tavares –, je težko verjeti, da je v vijolični slačilnici vse na svojem mestu. Komunikacija zagotovo ni.
Martina Milca uničujejo poškodbe, njegova zamenjava Denis Klinar ni dodana vrednost. Med štoperji je edini na pravšnji ravni Nemanja Mitrović, Špiro Peričić se iz tedna v teden potrjuje kot zgrešen nakup, Rajčević je v zatonu kariere, mladih osrednjih branilcev v Ljudskem vrtu še niso vzgojili do konca. Na levem boku je Mitja ViIler eden in edini ter večni. In temu primerno tudi izčrpan.
Armada defenzivnih vezistov Blaž Vrhovec, Aleks Pihler, Alexandru Cretu in Amir Dervišević igra pod pričakovanji s spreminjajočimi se statusi v ekipi. Rok Kronaveter ne more zaživeti kot v blestečem obdobju v Olimpiji, najdražji nakup Rudi Požeg Vancaš je zadušen v šablonski igri, Zahović hrepeni po zdravju, Tavares lahko še »samo« pomaga, Jasmin Mešanović bo večno hvaležen prvoligaški igralec, Dino Hotić je dosegel svoj maksimum v vijoličnem moštvu, a ga ne zmore vzdrževati na dolge proge. Je kdo omenil prispevek Gregorja Bajdeta, Martina Kramariča, Andreja Kotnika? Pozor, govorimo o dosegu igralcev, ki naj bi Mariboru v skladu s pričakovanji zagotavljali domače lovorike in ustvarili večmilijonski zaslužek na evropski sceni! Da bi to dosegli, se mora zgoditi nova iskrica med njimi in Milaničem, ki ima pogodbo do konca sezone 2020/21. A to ni edina skrb prvakov s Štajerske, ki ves čas pogledujejo proti glavnemu mestu. Mar bo imela Olimpija po Mandariću res nemške šefe z jasno vizijo in največjimi ambicijami?
Šalo na stran; bolj jih skrbi dejstvo, da trener Darko Milanič po dveh tednih priprav na obračun s Taborom in porazu ugotavlja, da je bilo v igri njegovega moštva vse slabo, od pristopa naprej. Na mestu je vprašanje, ali še sploh obstaja nujna povezanost med trenerjem in igralci. Ali igralci še sledijo svojemu šefu, ki je sicer že sredi avgusta ponudil odstop, potem ko je Maribor doma ugnal Tabor (4:2), a se je za tri točke precej namučil? Zdaj je prišel nov trenutek resnice, ki je razgalil povprečnost vratarja Kenana Pirića, obrambno linijo, podobno švicarskemu siru, brezkrvnost zvezne linije in razglašeno igro v napadu. Če dodamo še zmešnjavo v Sežani okrog kapetanskega traku – najprej ga je nosil Luka Zahović, ga predal Aleksandru Rajčeviću, nato ga je ta vrnil Zahoviću, ob vstopu s klopi pa ga je nosil prvi kapetan Marcos Tavares –, je težko verjeti, da je v vijolični slačilnici vse na svojem mestu. Komunikacija zagotovo ni.
Kakšen je doseg igralcev?
Maribor za kaotično Olimpijo, kjer se ne ve, kaj bo prinesel jutrišnji dan v luči odhajanja predsednika Milana Mandarića in kdaj bo sploh prispela zadnja plača, na lestvici zaostaja za pet točk. Kakšne narave so torej problemi v Ljudskem vrtu, kjer je igralcem v primerjavi z zmaji na voljo tudi ptičje mleko? Je treba pod rentgen postaviti kakovost in tako opevani voljni moment Milaničevih fantov?Martina Milca uničujejo poškodbe, njegova zamenjava Denis Klinar ni dodana vrednost. Med štoperji je edini na pravšnji ravni Nemanja Mitrović, Špiro Peričić se iz tedna v teden potrjuje kot zgrešen nakup, Rajčević je v zatonu kariere, mladih osrednjih branilcev v Ljudskem vrtu še niso vzgojili do konca. Na levem boku je Mitja ViIler eden in edini ter večni. In temu primerno tudi izčrpan.
Armada defenzivnih vezistov Blaž Vrhovec, Aleks Pihler, Alexandru Cretu in Amir Dervišević igra pod pričakovanji s spreminjajočimi se statusi v ekipi. Rok Kronaveter ne more zaživeti kot v blestečem obdobju v Olimpiji, najdražji nakup Rudi Požeg Vancaš je zadušen v šablonski igri, Zahović hrepeni po zdravju, Tavares lahko še »samo« pomaga, Jasmin Mešanović bo večno hvaležen prvoligaški igralec, Dino Hotić je dosegel svoj maksimum v vijoličnem moštvu, a ga ne zmore vzdrževati na dolge proge. Je kdo omenil prispevek Gregorja Bajdeta, Martina Kramariča, Andreja Kotnika? Pozor, govorimo o dosegu igralcev, ki naj bi Mariboru v skladu s pričakovanji zagotavljali domače lovorike in ustvarili večmilijonski zaslužek na evropski sceni! Da bi to dosegli, se mora zgoditi nova iskrica med njimi in Milaničem, ki ima pogodbo do konca sezone 2020/21. A to ni edina skrb prvakov s Štajerske, ki ves čas pogledujejo proti glavnemu mestu. Mar bo imela Olimpija po Mandariću res nemške šefe z jasno vizijo in največjimi ambicijami?
