Zgodovina se ponavlja, Roglič po tretjo zmago

Pravijo, da se zgodovina ponavlja. Pri Primožu Rogliču in dirki po Španiji to drži. Nikoli je še ni imel v prvotnih sezonskih načrtih, vendar se je na njej dvakrat znašel, ker se mu pred tem niso izšli vsi računi, in – dvakrat zapored zmagal. V tretje ni veliko drugače. Padcu in odstopu na Touru je sledilo vstajanje z zlato olimpijsko kolajno v vožnji na čas, ki jo bo poskušal nadgraditi še z rdečo majico.

Predlani je Roglič meril na rožnato majico na Giru in jo nosil šest dni, nato pa si je z nečloveškimi napori po zastrupitvi s hrano in bolečem padcu prikolesaril 3. mesto, prvo slovensko uvrstitev na zmagovalni oder tritedenske dirke. Ko so se zacelile telesne rane, je dirkaško okreval na nepozabni Vuelti 2019, na kateri je slavil prvo slovensko zmago na grand touru, Tadej Pogačar pa jo je končal na 3. mestu.

V zadnjih dveh sezonah je Kisovčan iz ekipe Jumbo Visma vse moči usmeril v Tour de France. Lani je bil tik pred zmago, ko mu je Pogačar slekel rumeno majico, letos so se njegove sanje o zmagoslavju na Elizejskih poljanah razblinile po padcu v 3. etapi. Zdravljenje psihičnih ran doslej poteka sila podobno. V sezoni 2020 se je po razočaranju takoj pobral z zmago na najstarejši enodnevni dirki na svetu Liège–Bastogne–Liège, nato pa ponovno zavladal Vuelti.

Letos je ključno zdravilo prišlo v Tokiu. Izjemna vožnja na čas ga ni vpisala samo med slovenske olimpijske nesmrtnike, dala mu je zlato popotnico za Vuelto. Roglič z njo na sobotni start v Burgosu prihaja na vrhuncu samozavesti, ki jo bo brez dvoma potreboval v naslednjih treh tednih.

Ineos v boj pošilja vse

Kot vse kaže, bo njegova pot do tretje zaporedne zmage, s katero bi se vpisal med največje legende dirke po Španiji, najtežja doslej. Zaradi izjemno zahtevne trase s kar devetimi ciljnimi klanci in dvema vožnjama na čas, predvsem pa zaradi najmočnejše konkurence doslej. V karavani sicer ne bo Pogačarja, ki je na začetku sezone napovedoval prihod na Vuelto, vendar si je po drugem zaporednem zmagoslavju na Touru in olimpijskem bronu vzel premor in pozornost preusmeril na jesenske klasike. Bo pa na 3417 km dolgi poti od Burgosa do Santiaga de Compostele, slovitega romarskega središča, ki bo na Jakobovo leto namesto Madrida gostilo cilj dirke, izjemno močna zasedba Ineosa.

Bogati Britanci bodo v boj proti Rogliču poslali skorajda vse najboljše, kar ta čas premorejo. Ne samo Richarda Carapaza, ki je Rogliča ugnal na Giru 2019 in mu preglavice povzročal tudi na lanski Vuelti, temveč še zmagovalca Toura 2019 in Gira 2021 Egana Bernala, Adama Yatesa in 22-letnega Toma Pidcocka, olimpijskega prvaka v gorskem kolesarstvu, ki je najbrž svetla prihodnost britanskega vrtenja pedalov.

Nevarne tekmece bo imel Roglič, čigar ključni pomočniki bodo Sepp Kuss, Steven Kriujswijk, Robert Gesink in Lennard Hofstede, tudi v drugih ekipah. Ne nazadnje pri Bahrainu Victoriousu, ki ga bo vodil športni direktor Gorazd Štangelj, na cesti pa bo tudi slovenski prvak v vožnji na čas Jan Tratnik.

»Na Vuelto gremo z Mikelom Lando kot kapetanom. Želimo si uvrstitev na oder za zmagovalce, vendar je naša ambicija zmaga, za katero se bomo borili. Imamo močno zasedbo, v kateri lahko vsak kolesar dobi etapo. Mikela bomo varovali in ga podpirali v vsaki etapi, vendar bomo tudi oportunistični. Tudi drugim kolesarjem bomo dali priložnosti za etapne zmage. Želimo si dirkati agresivno in še obogatiti našo bero na letošnjih tritedenskih dirkah,« se Štangelj nadeja, da bo na svoj račun prišel tudi Tratnik, podobno kot je z dvema zmagama na Touru zablestel Matej Mohorič.

Jan Polanc bo del zasedbe UAE, v kateri bo ob Pogačarjevi odsotnosti kapetan španski matador David de la Cruz. Luka Mezgec pa bo na Vuelti dirkal z enako nalogo kot na Touru – pripravljati teren sprinterju BikeExchanga Michaelu Matthewsu.
Miha Hočevar