NOGOMET
Živi za Jasno in prekmurski pokalni finale v Prekmurju
Amadej Maroša na 16 tekmah že presegel število golov iz prejšnje sezone. Najboljši strelec Mure živi za nogomet 24 ur na dan.
Odpri galerijo
Amadej Maroša (desno) je v 1. SNL odigral 46 tekem in dosegel 15 golov. FOTO: Tadej Regent
LJUBLJANA – »Za nogomet živim 24 ur na dan,« je svoj strelski izbruh razkril prekmurski nogometni junak minulega konca tedna Amadej Maroša. Muro je postavil ob bok Olimpiji in Mariboru v boju za prvaka. Njegov gol z glavo za 1:0 v nedeljskem derbiju proti Olimpiji pred polnimi tribunami v Fazaneriji je zasukal dvoboj v soboško korist. Spadal je v kategorijo mojstrovin, kakršne se ne bi sramovali niti najslovitejši strelci.
V manj kot letu je 25-letni napadalec iz naselja Melinci pri Beltincih, ki živi v Odrancih pri srčni izbranki Jasni, naredil preskok od hvaležnega domačega igralca do enega najboljših napadalcev v slovenski ligi. »Prelomni trenutek je bila pomlad. Začel sem dosegati tudi gole. V jesenskem delu razen v pokalnem tekmovanju ga nisem zabil, v drugem se mi je odprlo in dosegel sem vseh sedem ligaških golov,« je povedal Amadej, ki je že pri osmih golih in ga le še dva ločita od ponovitve lanskega dosežka Roka Sirka. V prejšnji sezoni prvi strelec Mure (15 golov) je poleti odšel na Poljsko in Maroši predal strelsko štafetno paličico.
»Zelo dobro sva sodelovala. V postavitvi 4-4-2 sva bila oba napadalca, v 4-2-3-1 je bil on prvi napadalec. Tudi v tej sezoni uporabljamo obe, pri prvi sem za udarnim napadalcem, pri drugi sem osrednji mož. Ampak pomembneje je bilo, da sem tudi takrat, ko nisem zabijal, dajal vse od sebe in igral. Vedel sem, da bom za trud slej ko prej nagrajen z goli,« je tudi strokovno pojasnil svojo vlogo na igrišču otrok Mure, ki ni čez noč postal odličen strelec. Kljub nižji rasti (177 cm) je odličen v skoku in igri z glavo, zdaj ko povrhu še zabija gole, je vreden zlata. Ampak tudi v mlajših kategorijah je bil vselej najboljši strelec. Toda šele Murina preobrazba v moštvo in klub visoke profesionalne ravni sta Amadeja spremenila iz amaterja v profesionalca.
V obdobju Murinega mrka je bil napadalec s št. 17 tri leta član Beltincev, k črno-belim se je vrnil v tretji ligi in takrat je opustil delo na družinski kmetiji. Maroševi so sicer veliki pridelovalci ekološke hrane.
Pri trenerju Anteju Šimundži je Amadej postal domala nenadomestljiv igralec. Zaradi svojega moštvenega pristopa, s katerim se res razdaja, ter marljivosti in vztrajnosti je izjemno priljubljen med navijači v celotnem Prekmurju. Amadej in drugi domači fantje so simbol zdajšnje Mure, ki pod Šimundževo taktirko napreduje s hitrostjo sprinterjev. Še v prejšnji sezoni so bili Sobočani novinci v 1. SNL, v tej so kandidati za dvojno krono.
»Trener je predvsem realist. Vcepil nam je svojo miselnost, ki ni sanjaška, marveč seže le do naslednje tekme. Ta je vedno najpomembnejša, zato še ne razmišljamo o lovorikah. Daleč smo še, a je res, da dlje ko bomo v vrhu, bliže bomo morebitnemu podvigu. Ampak osnovni cilj je za zdaj uvrstitev v Evropo,« je poudaril Maroša in razkril veliko tekmovalno željo. »Pika na i bi bil pokalni finale Mure in Nafte v Prekmurju.«
V manj kot letu je 25-letni napadalec iz naselja Melinci pri Beltincih, ki živi v Odrancih pri srčni izbranki Jasni, naredil preskok od hvaležnega domačega igralca do enega najboljših napadalcev v slovenski ligi. »Prelomni trenutek je bila pomlad. Začel sem dosegati tudi gole. V jesenskem delu razen v pokalnem tekmovanju ga nisem zabil, v drugem se mi je odprlo in dosegel sem vseh sedem ligaških golov,« je povedal Amadej, ki je že pri osmih golih in ga le še dva ločita od ponovitve lanskega dosežka Roka Sirka. V prejšnji sezoni prvi strelec Mure (15 golov) je poleti odšel na Poljsko in Maroši predal strelsko štafetno paličico.
»Zelo dobro sva sodelovala. V postavitvi 4-4-2 sva bila oba napadalca, v 4-2-3-1 je bil on prvi napadalec. Tudi v tej sezoni uporabljamo obe, pri prvi sem za udarnim napadalcem, pri drugi sem osrednji mož. Ampak pomembneje je bilo, da sem tudi takrat, ko nisem zabijal, dajal vse od sebe in igral. Vedel sem, da bom za trud slej ko prej nagrajen z goli,« je tudi strokovno pojasnil svojo vlogo na igrišču otrok Mure, ki ni čez noč postal odličen strelec. Kljub nižji rasti (177 cm) je odličen v skoku in igri z glavo, zdaj ko povrhu še zabija gole, je vreden zlata. Ampak tudi v mlajših kategorijah je bil vselej najboljši strelec. Toda šele Murina preobrazba v moštvo in klub visoke profesionalne ravni sta Amadeja spremenila iz amaterja v profesionalca.
V obdobju Murinega mrka je bil napadalec s št. 17 tri leta član Beltincev, k črno-belim se je vrnil v tretji ligi in takrat je opustil delo na družinski kmetiji. Maroševi so sicer veliki pridelovalci ekološke hrane.
Pri trenerju Anteju Šimundži je Amadej postal domala nenadomestljiv igralec. Zaradi svojega moštvenega pristopa, s katerim se res razdaja, ter marljivosti in vztrajnosti je izjemno priljubljen med navijači v celotnem Prekmurju. Amadej in drugi domači fantje so simbol zdajšnje Mure, ki pod Šimundževo taktirko napreduje s hitrostjo sprinterjev. Še v prejšnji sezoni so bili Sobočani novinci v 1. SNL, v tej so kandidati za dvojno krono.
»Trener je predvsem realist. Vcepil nam je svojo miselnost, ki ni sanjaška, marveč seže le do naslednje tekme. Ta je vedno najpomembnejša, zato še ne razmišljamo o lovorikah. Daleč smo še, a je res, da dlje ko bomo v vrhu, bliže bomo morebitnemu podvigu. Ampak osnovni cilj je za zdaj uvrstitev v Evropo,« je poudaril Maroša in razkril veliko tekmovalno željo. »Pika na i bi bil pokalni finale Mure in Nafte v Prekmurju.«
