Žlahtno slovensko najstnico hvalijo tudi v deželi Darje Domračeve

 Kdo pravi, da v slovenskem biatlonu ni zaledja tekmovalcev in tekmovalk? Alex Cisar, Lovro Planko in Anton Vidmar se bodo v smučini in na strelišču še iskrili, Lena Repinc, Živa Klemenčič, Klara Vindišar in Kaja Zorč pa imajo prek puškinega dosega daljnosežno blestečo prihodnost. Na nedavnem mladinskem svetovnem prvenstvu v Obertilliachu je Repinčeva osvojila zlati kolajni v sprintu in zasledovanju, srebrna je bila v posamični tekmi, na drugo zmagovalno stopničko je z Vindišarjevo in Zorčevo zakorakala tudi s slovensko štafeto. Članica Smučarskega društva Bohinj bo 8. aprila dopolnila osemnajst let, tekmovalno polnoletnost pa je na prvenstvu v Avstriji več kot potrdila. In zdi se, da je v tej zimi povsem hladnokrvno krenila na bojišče ter si na MSP pritekla in pristreljala štiri odličja. »Vsaka tekma je zame velik stres, pred vsako preizkušnjo sem zelo živčna, a poskušam se čim bolje spopasti s tem. Res pa je, da se ne obremenjujem z rezultatom, kaj bo, kaj ne bo. Ne razmišljam o svoji zadnji tekmi, pozabim nanjo, vsaka naslednja preizkušnja je pač nova,« svojo psihološko formulo razkrije Lena Repinc. V oči je padla tudi tujim biatlonskim strokovnjakom in novinarjem, beloruski športni tisk, časnik Pressball, torej iz dežele legendarne biatlonke Darje Domračeve, je objavil obsežen članek o Slovenki. Vsi so opazili tudi izjemne tekaške sposobnosti mlade žlahtne biatlonke. »V teku sem se v primerjavi z minulimi sezonami zelo izboljšala, letos je moja prednost ravno tek. Slovenski biatlon ima sicer svetlo prihodnost, v mladinskih kategorijah trdo delamo, izkazalo se je, da se to izplača,« pove. A v slovenskem ženskem biatlonu se tudi dogaja, da Urška Poje pri 22 letih sklene športno kariero, pred njo jo je Anja Eržen pri 25. »Ne morem govoriti o razlogih, zakaj sta obe tako hitro končali športno pot, sebe pa v biatlonu vidim še kar nekaj časa, sploh če mi bo še naprej tako dobro šlo,« navrže Repinčeva o tej problematiki.

Deskanje in sprehodi s psom

Športno pot je sicer začela s tekom na smučeh, na svoji prvi tekmi na Dobravi je zasedla zadnje mesto. »To je bilo, še preden sem začela trenirati to zvrst, na smučkah sem komaj stala. Z biatlonom se sicer lahko začneš ukvarjati šele v četrtem razredu, takrat sem tudi začela.« Seveda je pri vsem pomembno tudi strokovno vodstvo. »Od te sezone je moj trener Jure Ožbolt, že na začetku sva se zelo dobro ujela, zelo je osredotočen na to, kar počne,« pohvali vadbeno plat, ena od nagrad za trdo delo pa je bil tudi nastop na februarskem članskem svetovnem prvenstvu na domači Pokljuki. »Zelo presenečena sem bila že, ko sem izvedela, da bom dobila priložnost za nastop, na Pokljuki sem bila v družbi najboljših tekmovalk, to je bil poseben občutek. Dvigne ti samozavest in dobiš še dodatno spodbudo, na preizkušnjah je bil neki drug občutek in veselje je bilo tekmovati z njimi,« pove udeleženka sprinterske in štafetne tekme na Rudnem polju. »Med biatlonkami je sicer moja vzornica zagotovo Norvežanka Tiril Eckhoff, med tekačicami pa resnično občudujem Američanko Jessie Diggins, njen pristop do smučarskega teka in mentaliteto,« je povedala dijakinja 3. letnika športnega oddelka Gimnazije Jesenice. V prostem času zelo rada deska na snegu, letos ji sicer zaradi znanega stanja na smučiščih to ni uspelo, med konjički je biatlonka iz Laškega Rovta v občini Bohinj omenila kuhanje in risanje, veliko časa tudi preživi na sprehodih s psom Thorom, šestinpolletnim mešancem s kraškim ovčarjem. Ime je dobil po stripovskem superjunaku, znanem tudi po čudežnem kladivu, v nordijski mitologiji je bog groma. Tako kot z odličnim tekom in seveda tudi streljanjem širi športna obzorja, tako je tudi zemljepisno zelo zanimivo podala svoje življenjske nazore. Po koncu športne poti bi namreč rada za nekaj časa odšla živet na Novo Zelandijo. »Vedno mi je bilo všeč morje, rada ga opazujem in rada bi se naučila deskati tudi na valovih. Želela bi za nekaj časa spremeniti okolje, a nato bi se vrnila v domovino,« je poudarila Lena Repinc. Bohinjsko jezero je seveda tudi izjemno lepo in zaradi tega znano po svetu.