Zmagali so tudi za nesrečnega Prevca
Slovenski smučarski skakalci so na nordijskem SP v Planici odlično izkoristili prednost domačega terena. To velja predvsem za Timija Zajca, ki je bil s tremi kolajnami najuspešnejši tekmovalec na skakalnicah v dolini pod Poncami. Naslovu svetovnega prvaka na Bloudkovi velikanki in bronastemu odličju s preizkušnje mešanih ekip na srednji napravi (z Emo Klinec, Niko Križnar in Anžetom Laniškom) je dodal še zgodovinsko prvo zlato lovoriko na moštveni tekmi, ki se je je veselil skupaj z Laniškom, Žigo Jelarjem in Lovrom Kosom.
»Bilo je veliko lažje kot na posamični preizkušnji. Vedel sem, da sem že veliko dobil, da sem v dobri formi in da se mi ne bi smelo zalomiti. Začeli smo zelo dobro in si zagotovili nekaj prednosti, v finalu pa je bilo malo bolj tesno. Bilo je kar stresno in zdaj sem po eni strani vesel, da je vsega konec. Verjamem, da bo vse to še prišlo za menoj,« je Zajc po ekipni preizkušnji, na kateri so slovenski junaki za 12,9 točke preskočili Norvežane (tretjeuvrščeni Avstrijci so zaostali za 39,5 točke), priznal, da še ni povsem dojel, kaj mu je uspelo.
Med tekmo je zelo užival. »Bilo je veliko gledalcev, ki so spet ustvarili čudovito vzdušje. V izteku je bilo nepopisno lepo in vprašanje je, ali bom to še kdaj doživel. To so trenutki, ki ti jih lahko dajo le domači navijači,« je poudaril 22-letni šampion iz Hramš v občini Žalec, torej nedaleč stran od Pernovega, od koder je doma Urška Žolnir Jugovar, olimpijska prvakinja v judu iz Londona 2012.
Če bi mu kdo pred začetkom prvenstva rekel, kaj vse bo dosegel, mu ne bi verjel. »Kakor se je začelo slabo, se je razpletlo popolno. Tri kolajne, od tega dve zlati, dvakrat Zdravljica. Menim, da bom to težko še presegel,« je z iskro v očeh pripovedoval Zajc, ki se je po številu kolajn na nordijskih SP izenačil z nesrečnim Petrom Prevcem, po njihovi žlahtnosti pa ga je celo prehitel. »To je res, a Pero ima po drugi strani v svetovnem pokalu toliko zmag, da ga bo težko ujeti. Upam, da se bo čim prej vrnil in osvojil še kakšno,« je kapetanu slovenske reprezentance zaželel čimprejšnje okrevanje po grdem padcu.
Do konca verjel v zmago
Tri odličja, toliko kot Zajc in najstarejši od bratov Prevc, ima zdaj s tega tekmovanja tudi Lanišek, ki je bil s skokoma, dolgima 138 in 135,5 metra, najboljši posameznik ekipne preizkušnje. Zbral je 308,6 točke, 0,9 točke več kot Timi (132 m in 136 m). »Če sem se morda na posamični tekmi malo ustrašil vsega skupaj in skakal v krču, sem šel tokrat na polno. Ničesar nisem želel obžalovati. Do konca sem verjel, da zmorem in da zmoremo vsi v moštvu, prikazali pa smo fenomenalno predstavo. Ne vem, ali bomo skakali še tako dolgo, da bomo še kdaj doživeli SP v Planici. Ponosen sem in počaščen, da sem lahko del te ekipe,« je dejal 26-letni Domžalčan in v isti sapi pripomnil, da mu ta lovorika pomeni ogromno.
Na vprašanje, kaj je doživljal med tekmo, je odvrnil: »Vprašajte raje, česa nisem. Potem ko nas je zjutraj v telovadnici nagovoril trener Robert Hrgota, sem si pravico do tega kot v. d. kapetana vzel še sam. Fantom sem rekel, da moramo ne glede na vse le uživati, skakati srčno in za dušo. Vsem je bilo jasno, da lahko dosežemo marsikaj, vendar pa ne smemo imeti v mislih le kolajne. Vidi se, da dobro delamo, zato smo zasluženo zmagali.« Kot je priznal, je bila bitka zelo huda (»Če bi jo spremljal z naslanjača, bi verjetno pojedel kar nekaj slanih prigrizkov.«), ni pa pozabil omeniti, da so lovoriko osvojili za Petra Prevca. »Upam, da bo čim prej okreval in da bo imel čim manj bolečin,« je bil Lanišek z mislimi tudi pri našem najizkušenejšem skakalcu, ki okreva doma.
Hvaležna sta Hrgoti
Tudi Jelar (133,5 m in 138 m/292,5 točke) je moral prestati že marsikaj, da se je lahko z reprezentančnimi kolegi veselil naslova moštvenih svetovnih prvakov. »Hvaležen sem Robiju, ker je do konca vztrajal z mano in mi zaupal, čeprav se prvenstvo nikakor ni začelo tako, kot sem si želel. Na srednji napravi preprosto nisem prikazal tistega, kar sem sposoben, zagotovo so na to vplivale tudi težave s kolenom, potem je padel še Pero. To sem si vzel zelo k srcu. Bilo mi je težko, vedel sem, kako zelo si je tudi on želel biti tu,« je dal 25-letni Besničan jasno vedeti, da ga Prevčev padec ni pustil ravnodušnega.
Večer pred ekipno preizkušnjo se je pogledal v ogledalo, si rekel, da mora uživati. »Nato sem se resetiral in odmislil vse blokade. V tekmo sem šel sproščeno, saj nisem imel več česa izgubiti, lahko sem le veliko pridobil. In zdaj imamo to zlato kolajno, ki mi pomeni veliko, ker smo si jo priskakali kot prava ekipa, ker je Robi do zadnjega trenutka verjel vame, ker zagotovo veliko pomeni tudi Petru, ki je prav tako del nje,« je zatrdil Jelar in besedo prepustil Kosu (135 m in 131 m/270,1 točke), ki je pred tekmo spal podobno slabo kot reprezentančni kolegi.
»Imel sem težko noč. Malo preveč sem razmišljal o vsem skupaj. Na srečo se me je trener usmilil in me dal v ekipo, za kar sem mu hvaležen,« je omenil 23-letnik iz Rudnika pri Moravčah, ki je imel po vrhunskem prvem skoku pri finalnem težave po pristanku. »Bil sem malo na trnih in si zelo oddahnil po Žigovem drugem nastopu, po katerem sem ga objel in se mu zahvalil za kolajno, ki jo bom shranil na posebno mesto. Pomeni mi še več od lanske moštvene srebrne na OI v Pekingu, ker smo jo dosegli na domačem terenu,« je sklenil Kos.
